Enote kulturne dediščine
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kulturna dediščina
Rimska država, ki je obsegala tudi ozemlje sedanje Slovenije, se je v 3. stoletju n.š. odločila postaviti posebne zapore, ki bi sovražniku zaprle pot, če bi prodiral z vzhoda proti severni Italiji. Strategi se niso odločili za en sam, neprekinjen zid, kot je na primer Hadrijanov, pač pa za
Prvi obrambni sistem na Hrušici je bila utrdba na Lanišču z obrambnim zidom nad vzhodnim pobočjem Hrušice. Lanišče je bila močna, iz klesancev zidana utrdba, v kateri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja. 
Alpski zid je nastajal od leta 1932 dalje, ko je Kraljevina Italija začela graditi obrambno črto vzdolž vseh svojih kopenskih meja. Tako tudi ob meji s Kraljevino Jugoslavijo. Številni ostanki so še vedno vidni na 
Grajska stavba je bila zgrajena pred letom 1580. Današnjo podobo dvonadstropnega dvorca s pravokotnim tlorisom, z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom mu je v prvi polovici 
Tomažinov ali Strojarjev mlin je edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom. Zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo vodna kolesa, ni. 
Zemljanke so ena izmed arhitekturnih posebnosti Hotedršice. Tako domačini imenujejo kašče, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo na vzhodnem robu vasi. 
Odprta lopa sloni na okroglih opečnih stebričkih in je pokrita z opečno streho, v notranjosti je vidna lesena strešna konstrukcija. Kamniti del vodnjaka je vzidan v opečnato grajen kvader. 
Litoželezna črpalka stoji ob kostanju pred gostilno in predstavlja enega redkih kompleksno ohranjenih litoželeznih črpalk na širšem območju. Je kvaliteten umetnostno obrtni izdelek 19. stoletja, ohranjen na prvotni lokaciji.
Kamnit vodnjak iz leta 1883 je oblikovan kot večji steber s šesterokotnim tlorisom, zidan iz štirih vrst kamnitih kvadrov. Podstavek je oblikovan z vzporednimi vklesanimi črtami, vrh pa s kamnitim zidcem. Na sprednji strani je vzidana pokončna plošča, ki ima profilirano poglobljeno nišo in je na sredi okrašena z rozeto, v kateri je nameščena pipa. 
Litoželezni vodnjak je bil prvotno osrednji poudarek manjši parkovni ureditvi pred Škrljevo hišo. Sestavljajo ga dvodelen podstavek, na katerem sta spodaj ob straneh nameščeni ovalni koriti, zgoraj pa poleg levjih glav pipi. Na bogato ornamentiranem vrhu podstavka je ženska figura, ki nosi vrč na rami. 
Leta 2009 je Občina Logatec tudi s pomočjo sredstev Ukrepa 323, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, obnovila vodni zbiralnik v Grapi v Grčarevcu, poznan pod imenom Kotla. V Registru kulturne dediščine je ta kulturna dediščina zapisana pod evidenčno številko 28150. 
Skozi Logatec so se v 18. in 19. stoletju po stari cesarski cesti valili parizarji, ki so vozili dragoceno blago iz celinskih dežel proti morju in iz Trsta proti Dunaju. Vozovi s konjsko vprego so se počasi pomikali po vijugasti cesti polni klancev. 
V Hotedršici so se ohranili zidani notranjski kozolci. Stebri so zloženi iz kamna in ometani tako, da na prednji strani stebra za en centimeter izstopa pravokotnik, ki je drugačne obdelave in barve. Čelna stran kozolca je v etaži filigransko zložena v opečni zid, ki je postavljen na opečni lok, ta pa se močno opira na stebre. 
Svojstveno kulturno dediščino predstavljajo logaški panji. Panjske končnice so edini slovenski turistični spominek in v Logatcu imajo stoletno tradicijo. 
Leseno razpelo s trikotnim lesenim ozadjem z ovalno prirezanim robom in črtnimi gravurami, ter valovito oblikovano in ornamentirano strešico.
Kapela sv. Jožefa je spomenik žrtvam I. svetovne vojne. Prvotno je bila kapela precej skromna, leta 1922 pa je bila dozidana nova. Načrt za spomenik je pod vodstvom arhitekta Jožefa Plečnika izdelal njegov učenec Ciril Oblak. 
Kapelica stoji ob stavbi pri mostu, na mestu, kjer je stala stara kapelica, zgrajena leta 1740, ki je služila za oltar pri procesiji.
Leta 1925 je bil po načrtu arhitekta Jožefa Plečnika zgrajen most pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika in ob njem na podaljšanem zidu podstavek s starim kipom sv. Janeza Nepomuka, ki ga je Plečnik prenesel iz prvotnega lesenega mostu.
Po ustnem izročilu je sv. Križ na Taboru najstarejša logaška cerkev. Doslej ni znano, ali je ta utrjeni tabor obstajal že leta 1526, ko se je za cerkev sv. Križa navajalo, da se je nahajala na Taboru (dasselbs im Taber). Valvasor je omenjal to cerkev, kot utrjeno cerkev s taborskim obzidjem. Ves kompleks je oblikovan kot grad, na vseh štirih stranicah obzidja pa so verjetno stale kašče. 
V virih je prvič omenjena leta 1526. Cerkev je gotska, vsaj v prezbiteriju, ki je ostal nespremenjen, odkar je bila cerkev leta 1556 na novo zgrajena. 
Podružna cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi se prvič omenja leta 1526. O stavbni zgodovini cerkve ni podatkov. Po ustnem izročilu je na mestu, kjer danes stoji cerkev, stal tabor, ki je nudil zavetje pred Turki. 
Župnijska cerkev Sv. Treh Kraljev je bila prvotno gotska cerkev, ki so jo barokizirali leta 1698 (letnica na sklepniku na oboku) in jo kmalu zatem opremili s kvalitetnimi črnimi kamnitimi oltarji iz začetka 18. stoletja. Napis na stopnici datira glavni oltar v leto 1709. Oltarji naj bi bili sem preneseni iz ukinjenega samostana v Bistri, glede na ohranjene grbe na glavnem oltarju, pa so jih za to cerkev verjetno naročili freisinški škof J. Frančišek, loški glavar J. A. E. pl. Halden in še nekdo od pomembnih mož v Škofji Loki. 
Nekoč je spadala cerkev pod pražupnijo Vrhniko, kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1862, prvič pa se cerkev omenja že leta 1526. Sedanja cerkev je iz leta 1733, posvečena je bila deset let kasneje, posvetil jo je župnik Ernestus Amadej Attems. Leta 1733 je bila barokizirana. Cerkev je dolga 31,60 m in široka 10,60 m. K ladji je prizidan zvonik, prednji vhod je zazidan. Pod ladjo je grobnica. Notranjščina je iz srede 18. stoletja. 
Cerkev sv. Marije v leščevju iz 15. stoletja je ena manjših romarskih cerkva na Slovenskem. O tej kapelici je, razen prve pisne omembe pred okoli petsto leti, znanega zelo malo. 
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika stoji ob vzhodnem robu vasi Hotedršica. Obdana je spredaj s t.i. Plečnikovim stopniščem, desno je župnišče z gospodarskim poslopjem, na levi nižji strani pa stoji nekdanje šolsko poslopje. Ob straneh cerkve je obzidje, ki je nekdaj služilo za pokopališče. Pokopališče se zdaj nahaja v ozadju cerkve in objema le še njen prezbiterij. Ni znano, kdaj je bila zgrajena prva cerkev in kaj se je dogajalo z njo. 
Župnijska cerkev Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve, ki jo kot tabor omenja že J. V. Valvasor, je bila v letih 1795-1803 sezidana sedanja stavba. 
Cerkev se je včasih imenovala Marija v leševju. V popisu cerkvenih dragocenosti se jo omenja leta 1526, v svoji prvotni upodobitvi pa je razvidna na Valvasorjevo podobi Gorenjega Logatca iz leta 1697. Po topografiji logaškega župnika M. Keršmanca je bila postavljena leta 1754, kasneje pozidana in dozidana leta 1904. 
Stari romarski cerkvi sv. Barbare se ne da točno določiti letnice nastanka. Cerkev z obzidjem je služila kot tabor pred vdori Turkov. 
Ljudsko izročilo pravi, da je na mestu kjer stoji sedanja cerkev, bila že okoli leta 1200 kapelica. Kronika zavraške župnije, kamor spada Medvedje Brdo, navaja, da sedanja cerkev stoji na temeljih iz 11. stoletja, odkriti ostanki freske sv. Jurija pa so iz 15. stoletja. Valvasor omenja cerkev kot eno izmed 27-ih podružničnih cerkva vrhniške župnije. 
Cerkev se prvič omenja leta 1526, barokizirana je bila leta 1721. Dolga je 21,50 m in široka 8,30 m. V atiki obdani od volut je kip Svete Matere Božje. 
Cerkev je prvič omenjena leta 1526, sodeč po freskah pa je nastala vsaj v sredini 15. stoletja. Dolga je 18,40 m in široka 7,65 m ter ima 5,30 m širok slavolok. Cerkev ima lesene oltarje. Tlak je kamnit. 
Cerkev je bila barokizirana sredi 18. stoletja. Dolga je 17,70 m in široka 8 m. Ladja je osmerokotna. Prezbiterij je nižji od ladje. Med pilastri se vije venčni zid. Svod ima medaljon. 
Zgrajena je bila leta 1746, o čemer priča napis nad vrati. Cerkev je obokana in tlakovana s kamnitimi ploščami. Od vrat do prezbiterija je dolga 6,20 m in široka 3,92 m. 
Pokopališče v Dolenjem Logatcu je nastalo 1841 leta ob opustitvi pokopališča ob župni cerkvi. Ograjeno je z obzidjem. 
Pokopališče Gorenja vas leži pod cerkvijo sv. Janeza Evangelista. Nastanek pokopališča sega v 19. stoletje, v Mihevčevi kroniki je zapisana letnica 1825. Leži ob vznožju griča, tik ob cesti, ki vodi v Gorenjo vas. 
Stavba nekdanje kmetije, ki je leta 1910 postala župnišče novoustanovljene župnije sv. Nikolaja v Dol. Logatcu, stoji na osrednjem trgu. Objekt je enonadstropen, kvadratnega tlorisa. Adaptiran je bil leta 1980.
Okolje in prostor Družbene dejavnosti Splošno Finance
Finančne zadeve in proračun ter zaključni račun Javni red in mir Kultura Kulturna dediščina Malo gospodarstvo in kmetijstvo Občinski prostorski načrt Okolje in prostor Organiziranost Ostali poslovniki Poslovnik Občinskega sveta Protokolarne zadeve Socialno varstvo in zdravstvo Stanovanjske zadeve Statut Občine Šport in mladi Turizem Vzgoja in izobraževanje Zaščita in reševanje
Odloki Pravilniki Programi Sklepi Predlogi predpisov
Avtor novejših fotografij
Andrej Korenč
vsak dan sveža fotografija iz življenja mesta Logatec
www.logatec.si ureja Renata Gutnik
© 2008-2009 Občina Logatec. Vse pravice pridržane.