Kulturna dediščina
Izobilje kulturne dediščine
Logatec ima bogato kulturno zgodovino, kar se kaže tudi v različnih tipih kulturne dediščine, saj je v nacionalnem registru vpisanih kar več kot 200 enot.
Predstavljamo vam samo nekaj najvidnejših.
Območje Logatca je bilo skozi celotno zgodovino vse do vzpostavitve sodobnega cestnega sistema priznano kot ena izmed najpomembnejših strateških točk pri prehodu z Apeninskega polotoka v Srednjo Evropo. Gre za edini večji prehod med Alpami in morjem, in vojske so v preteklosti to dejstvo s pridom izkoriščale.
Več ... [Izobilje kulturne dediščine]
 
Claustra Alpium Iuliarum
Rimska država, ki je obsegala tudi ozemlje sedanje Slovenije, se je v 3. stoletju n.š. odločila postaviti posebne zapore, ki bi sovražniku zaprle pot, če bi prodiral z vzhoda proti severni Italiji. Strategi se niso odločili za en sam, neprekinjen zid, kot je na primer Hadrijanov, pač pa za  sistem več zaporednih zidov na najbolj izpostavljenih krajih.
Več ... [Claustra Alpium Iuliarum]
 
Rimska utrdba na Lanišču
Prvi obrambni sistem na Hrušici je bila utrdba na Lanišču z obrambnim zidom nad vzhodnim pobočjem Hrušice. Lanišče je bila močna, iz klesancev zidana utrdba, v kateri je bila stalna posadka, nastanjena v lesenih stavbah znotraj obzidja.
Več ... [Rimska utrdba na Lanišču]
 
Rapalska meja

Z Rapalsko pogodbo, ki sta jo 12. novembra 1920 v Rapallu podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija, je bila določena meja med državama, s čimer so bili tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije z otoki dodeljeni Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS. Razmejitvena črta med Italijo in slovenskimi deželami je tekla z Mangarta na Triglav, na Blegoš do Hotedršice, dalje do Planine pri Rakeku pa prek Snežnika do Reke.

Več ... [Rapalska meja]
 
Rupnikova linija in Alpski zid
Alpski zid je nastajal od leta 1932 dalje, ko je Kraljevina Italija začela graditi obrambno črto vzdolž vseh svojih kopenskih meja. Tako tudi ob meji s Kraljevino Jugoslavijo. Številni ostanki so še vedno vidni na
Več ... [Rupnikova linija in Alpski zid]
 
Grad Logatec
Grajska stavba je bila zgrajena pred letom 1580. Današnjo podobo dvonadstropnega dvorca s pravokotnim tlorisom, z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom mu je v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg.
Več ... [Grad Logatec]
 
Tomažinov mlin
Tomažinov ali Strojarjev mlin je edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom. Zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo vodna kolesa, ni. Po ustnem izročilu naj bi stal tu mlin vsaj od začetka 18. stoletja.
Več ... [Tomažinov mlin]
 
Zemljanke
Zemljanke so ena izmed arhitekturnih posebnosti Hotedršice. Tako domačini imenujejo kašče, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo na vzhodnem robu vasi.
Več ... [Zemljanke]
 
Železnica v Logatcu
Za oskrbo avstroogrskega bojišča je moralo skrbeti zaledje od Trsta, Postojne, Vipave, Logatca, Godoviča, Idrije, Trnovskega gozda, Banjske planote, vse do Bohinja. Ker je železniška proga iz Jesenic za Gorico potekala že skozi fronto, ta ni prišla v poštev za prevoze. Vojaška komanda je ugotovila, da pride v poštev le Kraška proga, predvsem železniška postaja Logatec.
Več ... [Železnica v Logatcu]
 
Tollazzijeva štirna
Odprta lopa sloni na okroglih opečnih stebričkih in je pokrita z opečno streho, v notranjosti je vidna lesena strešna konstrukcija. Kamniti del vodnjaka je vzidan v opečnato grajen kvader.
Več ... [Tollazzijeva štirna]
 
Litoželezna vodna črpalka

Litoželezna črpalka stoji ob kostanju pred gostilno in predstavlja enega redkih kompleksno ohranjenih litoželeznih črpalk na širšem območju. Je kvaliteten umetnostno obrtni izdelek 19. stoletja, ohranjen na prvotni lokaciji.

Več ... [Litoželezna vodna črpalka]
 
Kamniti vodnjak

Kamnit vodnjak iz leta 1883 je oblikovan kot večji steber s šesterokotnim tlorisom, zidan iz štirih vrst kamnitih kvadrov. Podstavek je oblikovan z vzporednimi vklesanimi črtami, vrh pa s kamnitim zidcem. Na sprednji strani je vzidana pokončna plošča, ki ima profilirano poglobljeno nišo in je na sredi okrašena z rozeto, v kateri je nameščena pipa.

Več ... [Kamniti vodnjak]
 
Litoželezni vodnjak

Litoželezni vodnjak je bil prvotno osrednji poudarek manjši parkovni ureditvi pred Škrljevo hišo. Sestavljajo ga dvodelen podstavek, na katerem sta spodaj ob straneh nameščeni ovalni koriti, zgoraj pa poleg levjih glav pipi. Na bogato ornamentiranem vrhu podstavka je ženska figura, ki nosi vrč na rami.

Več ... [Litoželezni vodnjak]
 
Vodni zbiralnik Kotla v Grčarevcu

Leta 2009 je Občina Logatec tudi s pomočjo sredstev Ukrepa 323, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, obnovila vodni zbiralnik v Grapi v Grčarevcu, poznan pod imenom Kotla. V Registru kulturne dediščine je ta kulturna dediščina zapisana pod evidenčno številko 28150.

Več ... [Vodni zbiralnik Kotla v Grčarevcu]
 
Gostilniška hiša pri Ipavcu

Skozi Logatec so se v 18. in 19. stoletju po stari cesarski cesti valili parizarji, ki so vozili dragoceno blago iz celinskih dežel proti morju in iz Trsta proti Dunaju. Vozovi s konjsko vprego so se počasi pomikali po vijugasti cesti polni klancev.

Več ... [Gostilniška hiša pri Ipavcu]
 
Zidani notranjski kozolci
V Hotedršici so se ohranili zidani notranjski kozolci. Stebri so zloženi iz kamna in ometani tako, da na prednji strani stebra za en centimeter izstopa pravokotnik, ki je drugačne obdelave in barve. Čelna stran kozolca je v etaži filigransko zložena v opečni zid, ki je postavljen na opečni lok, ta pa se močno opira na stebre.
Več ... [Zidani notranjski kozolci]
 
Čebelji panji
Svojstveno kulturno dediščino predstavljajo logaški panji. Panjske končnice so edini slovenski turistični spominek in v Logatcu imajo stoletno tradicijo.
Več ... [Čebelji panji]
 
Domačija Rovte 2

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 630
Ime enote:  Rovte pri Logatcu - Domačija Rovte 2

Več ... [Domačija Rovte 2]
 
Domačija Ravnik 2

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 15156
Ime enote:  Ravnik pri Hotedršici - Domačija Ravnik 2

Več ... [Domačija Ravnik 2]
 
Hiša Petkovec 59

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 14926
Ime enote:  Petkovec - Hiša Petkovec 59

Več ... [Hiša Petkovec 59]
 
Domačija Laze 1

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 308
Ime enote:  Laze pri Planini - Domačija Laze 1

Več ... [Domačija Laze 1]
 
Domačija Kalce 2

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 8664
Ime enote:  Kalce pri Logatcu - Domačija Kalce 2

Več ... [Domačija Kalce 2]
 
Domačija Ravnik 12

OPIS ENOTE NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE©


IDENTIFIKACIJA ENOTE DEDIŠČINE 
Evidenčna številka enote: 15157
Ime enote:  Ravnik pri Hotedršici - Domačija Ravnik 12

Več ... [Domačija Ravnik 12]
 
Sakralni objekti na Logaškem

Po Logaškem je 38 zaščitenih sakralnih objektov, od tega: 14 kapelic in 15 cerkva.

 
Znamenje na mostu čez Logaščico

Leseno razpelo s trikotnim lesenim ozadjem z ovalno prirezanim robom in črtnimi gravurami, ter valovito oblikovano in ornamentirano strešico.
Na njem je kvaliteten lesen korpus. Na križu, ki je bil obnovljen leta 1990 je vrezana letnica 1934.

Več ... [Znamenje na mostu čez Logaščico]
 
Kapela sv. Jožefa

Kapela sv. Jožefa je spomenik žrtvam I. svetovne vojne. Prvotno je bila kapela precej skromna, leta 1922 pa je bila dozidana nova. Načrt za spomenik je pod vodstvom arhitekta Jožefa Plečnika izdelal njegov učenec Ciril Oblak.

Več ... [Kapela sv. Jožefa]
 
Kapelica na Brodu

Kapelica stoji ob stavbi pri mostu, na mestu, kjer je stala stara kapelica, zgrajena leta 1740, ki je služila za oltar pri procesiji.
Zdajšnja kapelica je nastala leta 1929 in je delo Plečnikovega učenca Cirila Oblaka. V svoji izvirni obliki predstavlja ikonografsko tematiko.

Več ... [Kapelica na Brodu]
 
Kip sv. Janeza Nepomuka

Leta 1925 je bil po načrtu arhitekta Jožefa Plečnika zgrajen most pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika in ob njem na podaljšanem zidu podstavek s starim kipom sv. Janeza Nepomuka, ki ga je Plečnik prenesel iz prvotnega lesenega mostu.

Več ... [Kip sv. Janeza Nepomuka]
 
Cerkev sv. Križa na Taboru

Po ustnem izročilu je sv. Križ na Taboru najstarejša logaška cerkev. Doslej ni znano, ali je ta utrjeni tabor obstajal že leta 1526, ko se je za cerkev sv. Križa navajalo, da se je nahajala na Taboru (dasselbs im Taber). Valvasor je omenjal to cerkev, kot utrjeno cerkev s taborskim obzidjem. Ves kompleks je oblikovan kot grad, na vseh štirih stranicah obzidja pa so verjetno stale kašče.

Več ... [Cerkev sv. Križa na Taboru]
 
Cerkev sv. Mihaela

V virih je prvič omenjena leta 1526. Cerkev je gotska, vsaj v prezbiteriju, ki je ostal nespremenjen, odkar je bila cerkev leta 1556 na novo zgrajena.

Več ... [Cerkev sv. Mihaela]
 
Cerkev sv. Jožefa

Podružnična cerkev sv. Jožefa stoji na lahni vzpetini nad naseljem Čevica, ki sicer tvori severno zazidalno območje Dolenjega Logatca. Oblikuje prostorsko ter višinsko dominanto ožjega zgodovinsko pogojenega zazidalnega območja Čevice in predstavlja tudi krajinsko dominanto na širšem območju Dolenjega Logatca. Z zgodovinsko arhitekturnega razvoja sodi nastanek cerkve v začetek 17. stoletja.

Več ... [Cerkev sv. Jožefa]
 
Cerkev sv. Janeza Evangelista

Podružna cerkev sv. Janeza Evangelista v Gorenji vasi se prvič omenja leta 1526. O stavbni zgodovini cerkve ni podatkov. Po ustnem izročilu je na mestu, kjer danes stoji cerkev, stal tabor, ki je nudil zavetje pred Turki.

Več ... [Cerkev sv. Janeza Evangelista]
 
Cerkev Svetih Treh Kraljev

Župnijska cerkev Sv. Treh Kraljev je bila prvotno gotska cerkev, ki so jo barokizirali leta 1698 (letnica na sklepniku na oboku) in jo kmalu zatem opremili s kvalitetnimi črnimi kamnitimi oltarji iz začetka 18. stoletja. Napis na stopnici datira glavni oltar v leto 1709. Oltarji naj bi bili sem preneseni iz ukinjenega samostana v Bistri, glede na ohranjene grbe na glavnem oltarju, pa so jih za to cerkev verjetno naročili freisinški škof J. Frančišek, loški glavar J. A. E. pl. Halden in še nekdo od pomembnih mož v Škofji Loki.

Več ... [Cerkev Svetih Treh Kraljev]
 
Cerkev sv. Mihaela

Nekoč je spadala cerkev pod pražupnijo Vrhniko, kot samostojna župnija je bila ustanovljena leta 1862, prvič pa se cerkev omenja že leta 1526. Sedanja cerkev je iz leta 1733, posvečena je bila deset let kasneje, posvetil jo je župnik Ernestus Amadej Attems. Leta 1733 je bila barokizirana. Cerkev je dolga 31,60 m in široka 10,60 m. K ladji je prizidan zvonik, prednji vhod je zazidan. Pod ladjo je grobnica. Notranjščina je iz srede 18. stoletja.

Več ... [Cerkev sv. Mihaela]
 
Cerkvica sv. Marije v Leščevju
Cerkev sv. Marije v leščevju iz 15. stoletja je ena manjših romarskih cerkva na Slovenskem. O tej kapelici je, razen prve pisne omembe pred okoli petsto leti, znanega zelo malo.
Več ... [Cerkvica sv. Marije v Leščevju]
 
Cerkev sv. Janeza Krstnika

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika stoji ob vzhodnem robu vasi Hotedršica. Obdana je spredaj s t.i. Plečnikovim stopniščem, desno je župnišče z gospodarskim poslopjem, na levi nižji strani pa stoji nekdanje šolsko poslopje. Ob straneh cerkve je obzidje, ki je nekdaj služilo za pokopališče. Pokopališče se zdaj nahaja v ozadju cerkve in objema le še njen prezbiterij. Ni znano, kdaj je bila zgrajena prva cerkev in kaj se je dogajalo z njo.

Več ... [Cerkev sv. Janeza Krstnika]
 
Cerkev sv. Nikolaja
Župnijska cerkev Sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve, ki jo kot tabor omenja že J. V. Valvasor, je bila v letih 1795-1803 sezidana sedanja stavba. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. V letih 1924-1925 je bila cerkev prezidana po načrtih arhitekta Karla Holinskega.
Več ... [Cerkev sv. Nikolaja]
 
Cerkev Matere božje

Cerkev se je včasih imenovala Marija v leševju. V popisu cerkvenih dragocenosti se jo omenja leta 1526, v svoji prvotni upodobitvi pa je razvidna na Valvasorjevo podobi Gorenjega Logatca iz leta 1697. Po topografiji logaškega župnika M. Keršmanca je bila postavljena leta 1754, kasneje pozidana in dozidana leta 1904.

Več ... [Cerkev Matere božje]
 
Cerkev sv. Barbare

Stari romarski cerkvi sv. Barbare se ne da točno določiti letnice nastanka. Cerkev z obzidjem je služila kot tabor pred vdori Turkov.
Skupaj z zvonikom je dolga 20 m, široka 15,53 m in s kupolo visoka 6,40 m. Cerkev je barokizirana.

Več ... [Cerkev sv. Barbare]
 
Cerkev sv. Katarine

Ljudsko izročilo pravi, da je na mestu kjer stoji sedanja cerkev, bila že okoli leta 1200 kapelica. Kronika zavraške župnije, kamor spada Medvedje Brdo, navaja, da sedanja cerkev stoji na temeljih iz 11. stoletja, odkriti ostanki freske sv. Jurija pa so iz 15. stoletja. Valvasor omenja cerkev kot eno izmed 27-ih podružničnih cerkva vrhniške župnije.

Več ... [Cerkev sv. Katarine]
 
Cerkev sv. Hieronima

Cerkev se prvič omenja leta 1526, barokizirana je bila leta 1721. Dolga je 21,50 m in široka 8,30 m. V atiki obdani od volut je kip Svete Matere Božje.

Več ... [Cerkev sv. Hieronima]
 
Cerkev sv. Marjete

Cerkev je prvič omenjena leta 1526, sodeč po freskah pa je nastala vsaj v sredini 15. stoletja. Dolga je 18,40 m in široka 7,65 m ter ima 5,30 m širok slavolok. Cerkev ima lesene oltarje. Tlak je kamnit.

Lokacija: Praprotno Brdo

 
Cerkev sv. Miklavža

Cerkev je bila barokizirana sredi 18. stoletja. Dolga je 17,70 m in široka 8 m. Ladja je osmerokotna. Prezbiterij je nižji od ladje. Med pilastri se vije venčni zid. Svod ima medaljon.

Več ... [Cerkev sv. Miklavža]
 
Cerkev sv. Luke

Zgrajena je bila leta 1746, o čemer priča napis nad vrati. Cerkev je obokana in tlakovana s kamnitimi ploščami. Od vrat do prezbiterija je dolga 6,20 m in široka 3,92 m.
Preprost križev pot je slikan na papir in je star preko 100 let.

Več ... [Cerkev sv. Luke]
 
Pokopališče z obzidjem

Pokopališče v Dolenjem Logatcu je nastalo 1841 leta ob opustitvi pokopališča ob župni cerkvi. Ograjeno je z obzidjem.

Več ... [Pokopališče z obzidjem]
 
Pokopališče v Gorenjem Logatcu

Pokopališče Gorenja vas leži pod cerkvijo sv. Janeza Evangelista. Nastanek pokopališča sega v 19. stoletje, v Mihevčevi kroniki je zapisana letnica 1825. Leži ob vznožju griča, tik ob cesti, ki vodi v Gorenjo vas.

Več ... [Pokopališče v Gorenjem Logatcu]
 
Župnišče v Dolenjem Logatcu

Stavba nekdanje kmetije, ki je leta 1910 postala župnišče novoustanovljene župnije sv. Nikolaja v Dol. Logatcu, stoji na osrednjem trgu. Objekt je enonadstropen, kvadratnega tlorisa. Adaptiran je bil leta 1980.

Več ... [Župnišče v Dolenjem Logatcu]
 


3D fotografije Logatca