Pod sotočjem Rovtarske in Popitove Sovre pri Sopotu so v dolomitiziranem apnencu manjša korita, skozi katera se voda prebija v več stopnjah. Najizrazitejša sta dva 5 – 7 metrov visoka slapa.

Najdena jama je ena izmed najpomembnejših slovenskih jam in se nahaja na robu Planinskega polja. Dolga je več kot pet kilometrov, delno kapniška, znana je tudi po zanimivem podzemnem živalstvu.

Logarček sodi med večje slovenske jame, saj meri skupna dolžina doslej znanih rovov 2285 m, razlika med najvišjo in najnižjo točko pa 83 metrov. Zaradi 20-metrskega vhodnega brezna si jame ne moremo ogledati brez jamarske opreme.

Na planotastem Ravniku severovzhodno od Planinskega polja je z dinarskim jelovim gozdom prekrito izrazito kraško površje. Sredi gozda leži naša največja znana udornica Laška kukava, ki je dolga 380 m, široka 280 m in globoka 83,5 m. Laška kukava ima strme, mestoma prepadne stene in ima prostornino okoli 4 mil. kub. metrov. Zaradi hladnejšega zraka, ki se nabira na dnu udornice, so vegetacijski pasovi razviti v obrnjenem vrstnem redu.

Ostanek jamskega rova med dvema udornima vrtačama. Pojav je zanimiv za razumevanje kraških pojavov, čeprav je skromen po dimenzijah.

Lokacija:  500 m severno od Laz (ob cesti Logatec – Laze)

Zelena dolina ima zelo zanimive močvirske travnike. Voda mezi v številnih dolomitnih povirjih, se zbira v glavni dolini in teče večinoma proti jugu. V spodnjem toku se obrne proti zahodu, nato se dolina razširi, potok pa ponikne na polju pri Hotedršici.

Zahodno od Loga ponikne v dveh ponornih sistemih vodotok, ki teče po Turkovi grapi. Med obema jamama poteka cesta Zaplana – Rovte. Severni ponor je stalno aktiven, v skalnih delih so izraziti sledovi delovanja vode. Južni ponor odvaja le visoke vode, dostopen pa je samo z jamarsko opremo.

Lokacija: Log (Zaplana – Rovte)

Na polju, zahodno od Hotedršice, potok Hotenjka izginja v več ponorih v podzemlje. Najzanimivejši je ponor nad katerim je zgrajen Tomažinov mlin.

Poleg ponorov Unice v Babnem dolu izginja voda tudi v pasu krednih apnencev na robu Planinskega polja jugovzhodno od Laz (Milavčevi ključi). Unica ponikne v glavnem skozi manjše in večje požiralnike. Nekateri so od njih so zaradi varnosti zagrajeni. Izginjanje vode v podzemlje zaznamo še najbolj zaradi klokotanja na desnem robu struge in s primerjanjem količine vode reke Unice.

Lokacija:  Laze

V Hudem koncu pod Petkovcem ponikne na zamočvirjeni ravnici Rovtarica. Potok, predvsem pa ponorni del sta bila regulirana v letu 1989.

Lokacija: Petkovec

Na severnem pobočju pod vrhom Jakovice, vzpetine pri Lazah ob Planinskem polju, je romarska cerkvica Sv. Marije v Leščevju, ki je zgrajena nad vodnim virom. Legenda pripisuje vodi zdravilni učinek, predvsem naj bi pomagala pri zdravljenju očesnih bolezni.

Lokacija:  na severnem pobočju jakovškega hriba

Miniaturno kraško polje na Kališču. Voda iz stalnega izvira teče le nekaj deset metrov in izginja na robu vrtače v grušču.

Lokacija: Kališče

V bližini Laz, na Ravniku, se nahaja vhod v Brezno v Farbarjevem štantu. Stopnjasto brezno je pomembno predvsem kot vodokazna jama za kraško Ljubljanico.

Južno od kmetije Gruden, na levi strani ceste Kalce – Col, je obsežna kraška dolina z lijakasto vrtačo, kjer je vhod v Grudnovo brezno. Ta se po 8 m razširi v prostorno brezno, ki je v zgornjem delu razdeljeno v tri vzporedna brezna.

Jamski ponorni sistem v dolini Pikelščice je nastal v pasu dolomitiziranih apnencev z nižanjem erozijske baze potoka, ki se je nekdaj stekal v Žejno dolino. Voda ponira v zahodni poševni rov pod slikovitim naravnim mostom, nato pada v več stopnjah v osrednji del jame.

Lokacija: v dolini Pikelščice

Struga Žejskega potoka se obrne iz glavne smeri doline proti zahodu in se v okljukih bliža apnenčastemu pobočju, kjer je na različnih višinah več vhodov v ponorno jamo. V stenah ponora so izrazite značilne oblike delovanja vode. Kmetovo brezno ponira le del vode, preostanek pa teče naprej po dolini vse do Hotedršice, vendar ob sušah lahko presahne – od tod ime Žejna dolina.

Lokacija: srednji del Žejne doline