Graditelji so naleteli na že kulturvirano območje, o čemer pričajo tudi ostanki neolitskih gradišč na Logaškem. Največje je bilo gradišče Velike Bukve na Taboru v Gorenjem Logatcu. Rimsko obrambno zidovje je nastajalo do 4. stoletja. Logaška kotlina s hribi naokoli je bila prav na najpomembnejši možni črti prodiranja z vzhoda, zato je temu ozemlju veljala posebna pozornost. Sama kotlina ni dobila zidu, pač pa se je znašla celo med dvema sistemoma obrambnih utrdb. Prva obrambna črta je tekla vzhodno od nje. Obrambni zid je zapiral vso smer od Ulake do Raskovca in dalje. Obrambi zid je bil kamnit, približno na vsakih nekaj 100 metrov je imel obrambni stolp, ki je še posebej zavaroval posadko. Najbolj utrjena in najpomembnejša postojanka je bila Strmica. Poseben zid je zapiral dolino pod Brstom. Na vrhu Brsta je bila utrjena rimska postojanka, najverjetneje s stalno in razmeroma močno posadko. Drugo obrambno črto je bilo območje Hrušice, ki je bila že sama težko prehodna. Rimska vojaška cesta čez Hrušico je omogočala prehode velikim rimskim vojskam, kljub temu pa je bila zelo lahko branljiva, saj je bilo možno prodiranje le po glavni cesti.