Kmečki praznik na Medvedjem Brdu

Tradicionalne prireditve

Organizator: Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše in Kulturno športno društvo Trate.
Čas prireditve: prva nedelja v avgustu. Prireditev, na kateri se tekmovalci pomerijo v različnih kmečkih opravilih, spremljajo nastopi glasbenih skupin in tamkaj delujočih društev. Takoj za Gregorjevim sejmom je to po številu obiskovalcev daleč največja prireditev v Logatcu in širše. V letu 2008, ko so pripravili jubilejni, 20. Kmečki praznik, se je zbralo več kot 5.000 obiskovalcev.

Pri prireditvi sodeluje kar preko 250 domačinov, kar je več kot polovica, saj v kraju živi 400 ljudi. Vsako leto si prireditev ogleda tudi veliko tujcev, posebno Italijanov, saj se zanje začenjajo počitnice. Medvedje brdo je včasih spadalo pod Italijo in sorodstvene vezi so še vedno žive, zato se marsikdo odloči za obisk svojcev prav v času Kmečkega praznika.

Obiskovalcem prikažejo stare ročne obrti, vse od pletenja košar, izdelave brezovih metel, klepanja kos in košnjo, vejanja žita, priprave prašičje krme, klekljanja, pletenja nogavic, izdelava masla, ribanja ter tlačenja zelja, kuhanja žgancev, žaganja hlodovine, tesanja tramov, dela na stopi za ječmen in predstavitve starega načina žganjekuhe.

Dopolnilni dogodki pa so tudi razstave drobnice, pokušnje več vrst sira, za kar poskrbijo rejci Notranjske. Veliko vrst malih živali na ogled postavijo pri Društvu ljubiteljev malih živali, svoje veščine pa pokažejo tud jezdeci iz Žejne doline. Za najmlajše pripravijo posebna igrala, zvečer pa za vse veselico s spopularnimi glasbenimi izvajalci. Ob 20. jubileju je medvejsko nebo osvetil tudi veličastni ognjemet.

Zgodovina Kmečkega praznika

Začetek Kmečkega praznika sega v pomlad leta 1988, ko je kmetica Anka iz Vavknovega griča kupila pri štacnarju Vojku na Tratah seme za sejenje.
V jeseni kmetijski pridelki tako lepo obrodijo, da kmetica pohvali štacnarja: » Štacnar, ti pa znaš prodajati dobro seme.« Štacnar pa odgovori kmetici: »Če je res kar govoriš, pa prinesi kakšen pridelek, da naredimo razstavo kar v trgovini.«
Kmalu zatem so začeli prinašati tudi drugi kmetje, tako se je nabralo veliko pridelkov. Nato smo pripravili razstavo, nagradili rekordne pridelke ob skromni pogostitvi, kozarcu domačega vina in ob zvokih domačih godcev.
Tako nam je prvi uspeh dal voljo, da smo naslednje leto program razširili s prikazom kmečkih opravil pod geslom »Čič ne da Nič«, ki je potekal pred trgovino na Tratah.
Tretje leto smo nadaljevali pri stari medvejski šoli, saj je bilo pred trgovino premalo prostora. Da bi zadeva uspela, smo morali dobro prijeti za delo. Potrebno je bilo pokositi visoke koprive, pripraviti oder za nastopajoče ter plesišče. Ker je bila zraven prireditvenega prostora zasejana njiva z pšenico smo se odločili, da jo uporabimo. Prireditev smo poimenovali Praznik žetve.
Leta 1992 je naš praznik dobil novo ime in sicer »Praznik košnje«. Organizirano je bilo tekmovanje v košnji, grabljenju sena in delanju kopic. Tekmovali so tudi kdo bo prej pojedel kislo mleko z leseno žlico ter prej sežagal hlodovino na star način.
Leta 1993 prireditev pridobi sedanje ime »KMEČKI PRAZNIK«. Takratni organizatorji David Žakelj, Bojan Rupnik in Vojko Panič smo vložili veliko dela v organizacijo in izvedbo praznika. Trudili smo se, da privabimo čim večjo množico obiskovalcev. Tako smo poleg kmečkih opravil, košnje, grabljenja, pripravili nastop jahalne šole Kaja in Grom, nastop domačih harmonikašev, kulturnikov in dveh ansamblov Oaza iz Logatca in primorski Ottavija Brajka.
Leta 1994 je praznik poteklal pred gasilnim domom, zaradi izgradnje doma Medved.
Leta 1995 pa smo dobili dom Medved. To je bila velika pridobitev za naš kraj. Uporabljali smo lahko njihovo vodo, elektriko, plesišče in vse drugo, kar smo potrebovali. Brez njihove pomoči bi težko izvajali to prireditev.
Vsako leto je program bolj pester in bogat, kar privabi tudi vedno večje število ljudi.

S svojim dobrim in poštenim delom smo si pridobili zaupanje, da imamo dobre sponzorje in donatorje, kar še dodatno potrjuje našo zavzetost pri tem. Moram posebej omeniti našega ZLATEGA sponzorja, to je TGM ŽAKELJ D.O.O Rajko Žakelj. Prav z njegovim trikratnim generalnim sponzorstvom je ta praznik dobil širše dimenzije v vseh pogledih, zato se njegovemu podjetju in osebno njemu v imenu vseh, ki sodelujemo na kmečkem prazniku, prav lepo zahvaljujem. Seveda so tudi drugi sponzorji in donatorji, ki vsako leto po svojih močeh prispevajo svoje prispevke. Tudi njim se prav lepo zahvaljujem.

Posebno sem vesel, da je pravzaprav Kmečki praznik prireditev, ki združuje naše dve vasi v isti krajevni skupnosti, ki je prostorsko zelo široka.
Pri pripravah, izvedbi in drugih aktivnostih, ki se dogajajo, je pomembno, da se družimo, pogovarjamo in s tem tudi skrbimo za dobre medsebojne odnose.
Prav lepo bi se zahvalil mojim najožjim sodelavcem, vodjem raznih oddelkov, vsem drugim, ki sodelujejo pri izvedbi Kmečkega praznika na vseh delovnih mestih. Posebna zahvalo si zaslužijo vsi sponzorji, donatorji in darovalci raznih prispevkov. Hvala tudi tistim, ki nam vsako leto odstopijo svoje zemljišče, potrebno za izvedbo. Hvala obiskovalcem, da verjamete v nas in nas vsako leto obiskujete v vedno večjem številu.

Statistični pregled

Izvedba Kmečkega praznika mi enostavna, zahteva veliko dela, organizacijskih sposobnosti in smisla za delo z ljudmi. Potrebno je vsako leto več ljudi, ki opravljajo razna dela. Začeli smo pri petih prišli do 170 ljudi.

Statistični podatki: število delavcev in obiskovalcev

Leto	delavci-prostovoljci	obiskovalci
1988	5	50
1989	12	400
1990	16	450
1991	20	500
1992	25	600
1993	54	1500
1994	48	1000 (nevihta)
1995	52	1200
1996	58	1300
1997	80	1700
1998	90	1800
1999	50	850 (slabo vreme)
2000	107	1900
2001	95	1800
2002	110	2000
2003	120	2100
2004	128	2600 (hudo neurje, toča)
2005	20	700 (izjemno slabo vreme)
2006	135	3000
2007	170	5000-6000
2008	250	5000
2009	200	4000

To so zbrani statistični podatki, iz katerih je razvidno, da iz leta v leto praznik pridobiva širše dimenzije, tako po udeležbi sodelujočih kot v povečevanju števila obiskovalcev.
Število prostovoljcev, ki pomagajo pripraviti prireditveni prostor, ki sodelujejo na sami prireditvi in pomagajo pospraviti in urediti prostor, se iz leta v leto povečuje. Vedno večje so potrebe in ljudje, predvsem krajani Rovtarskih Žibrš in Medvedjega Brda, se vabilu radi odzovejo.

Veliko ljudi je sodelovalo v vseh letih pri organiziranju in izvedbi praznika, vsak je opravljal svoje delo. Potrebno se mi zdi omeniti nekatere posameznike, ki so nosili pomembno odgovornost v določenih obdobjih:
- Cigale Jože st. iz Rovtarskih Žibrš
- Žakelj David z Medvedjega Brda
- Lazar Alojz iz Rovtarskih Žibrš
- Gladek Jože z Medvedjega Brda
- Panič Vojko z Medvedjega Brda

Pri programih Kmečkih praznikov so pomembno nalogo opravljali :
- Vavken Anka
- Kržišnik Magda
- Rupnik Milena
- Žerjal Bogdan

Naj omenim še predsednike krajevne skupnosti Trate v določenih obdobjih:
- Cigale Rado iz Rovtarskih Žibrš
- Trpin Štefan iz Rovtarskih Žibrš
- Rupnik Bojan z Medvedjega Brda

Vse do leta 2003 je bil glavni organizator praznika Kulturno športno društvo Trate. Po tem letu so se vključila tudi druga dva društva Prostovoljno gasilsko društvo Medvedje Brdo in Turistično društvo Medvedje Brdo in Rovtarske Žibrše.

Največje zadovoljstvo vseh sodelujočih je, da prireditev obišče veliko ljudi in da so ljudje s ponudbo zadovoljni. Ali je prireditev uspešna, pa je veliko odvisno tudi od vremena. Nekajkrat je bilo zelo slabo vreme, kar nam je onemogočilo prireditev izpeljati, kot smo si zastavili.

Finančni rezultati so bili vedno zelo dobri, tako smo dobiček namenili izključno v krajevne namene, naj omenim samo nekatere:
• Ureditev pokopališča (1993)
• Ureditev mrliške vežice (1993)
• Ureditev športnega igrišča na veharšah
• Miklavževanje (od 1991)
• Večletni prispevki za PGD Medvedje Brdo
• Prispevki za nabavo rešilnega avta ZD Logatec
• Prispevek za označitev kraja
• Trikratni prispevek za obnovo cerkve sv. Katarine na Medvedjem Brdu
• Prispevki za delujoča društva v naši KS
• Nabava razne opreme za potrebe Kmečkega praznika (mize, žari, senčniki, transparenti, označevalne table...)
• Za potrebe kraja Rovtarske Žibrše (ureditev vodnjaka)
• Za potrebe podružnične šole v Rovtarskih Žibršah
• Zgibanko o turističnih znamenitostih našega kraja
• Prispevek za ogrevanje dvorane v gasilnem domu na Medvedjem Brdu

Lahko z gotovostjo trdim, da brez finančnih sredstev, pridobljenih na Kmečkem prazniku, marsikatera stvar ne bi bila obnovljena in urejena tako kot je.
V zadovoljstvo nam je sodelovati na tako veliki in javnosti poznani prireditvi. Veseli smo, da s svojim delom in trudom lahko veliko naredimo za svoj kraj.
Kljub temu, da bo po 20. kmečkem prazniku prišlo do že napovedanih sprememb, upam da bo praznik nadaljeval svojo svetlo pot, saj je kadrovski potencial v obeh krajih velik.

Vojko Panič