Občina Logatec, kakor tudi vse ostale lokalne skupnosti, mora skladno z zakonodajo o lokalni samoupravi ter z materialno krovno zakonodajo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, uresničevati dva glavna cilja:  preprečevanje nastanka naravnih in drugih oz. antropogenih nesreč ter ublažitev posledic nesreč, če do teh vseeno pride. Za dosego teh ciljev je potrebno izvajati cel ciklus nalog od preventive, pripravljenosti, izvedbi zaščite, reševanja in pomoči, sanacije in vzpostavitve ponovne pripravljenosti. V teh nekaj besedah je skrita vsa umetnost zaščite in reševanja. Gre za kompleksen sistem, ki se dotika marsikaterega področja vsakdanjega življenja kar nakazuje, da gre za izredno tipičen interdisciplinarni sistem v okviru ustroja nacionalne varnosti.

Ko govorimo o nesrečah in o pristojnosti za izvajanje zaščite slehernega državljana, bolje rečeno občana, nastopi ključna in temeljna odgovornost lokalne skupnosti, saj se nesreča ne glede na obseg in krivdo, vedno prične v neki ožji lokalni skupnosti. Občine v Sloveniji imajo glede naravnih nesreč veliko paleto zagat. Slovenija je raznolika, kompleksna in s tem tudi zahtevna za reševanje, saj ni možno obstati na specializaciji za določene vrste nesreč, temveč se je potrebno pripravljat za raznovrstne potrebe.

Kako priti do tega?
Občina mora sprva ugotoviti kakšna je ogroženost njenega teritorija. To stori s pomočjo ugotovitve nevarnosti in tveganja zaradi geografskih, geoloških, vodnih ter drugih naravnih danosti, nenazadnje pa tudi zaradi t.i. antropogenih dejavnikov kot so: naselitev, način gradnje, tipi poselitve, kulturne posebnosti, razvojne strategije itd. Na podlagi vseh teh parametrov se izdela ocena ogroženosti, ki ni nič drugega kot ocena škode za občane (za zdravje ali življenje) in/ali premoženje zaradi več ali manj verjetnih pojavov, ki izhajajo iz tveganj oz. nevarnosti. Slednje so v Logatcu izredno povezane z naravo. Osredotočili bi se na vodno nevarnost. Občina je namreč zelo bogata z vodnimi viri in vodotoki različnih intenzivnosti. Tako kot je z vodo življenje, je lahko z njo tudi razdejanje. Pred 30 leti so bile v nižinskem delu Logatca pogoste poplave in sploh je to kraško področje podvrženo tem pojavom. Z izgradnjo visokega zadrževalnika vode (Mareke, ki nosi ime po istoimenski dolini pod Logaškimi Žibršami) se je zmanjšala ogroženost, ne pa tudi tveganje. V današnjih časih smo priča velikim klimatskim spremembam, ki se odražajo predvsem na mikro - lokalnem nivoju, saj si ne bi mogli drugače razlagat pojav azijskega ciklona »El Nino« v osrednji Evropi oz. v predalpskem kraškem svetu.

Prenova strategije in sistemski pristop
Vse to obrača na glavo ustaljene postopke pripravljenosti in zahteva temeljito prenovo strategije planiranja in optimiziranja usposobljenosti, opremljenosti in operativne pripravljenosti enot za zaščito in reševanje, ki so trenutno na voljo v občini. Najbolj operativna enota so vsekakor gasilci, ki iz leta v leto niso več samo za gašenje, ampak za splošno reševanje. Kot smo že predhodno omenili, je sistem ciklične narave in se mora vedno pričeti s preventivo. Žal je slednja v zadnjih 20 letih dobila premalo glasu v sistemu zaščite, reševanja in pomoči in posledice so vidne sedaj. Gradi in načrtuje se gradnjo tam, kjer teren ni za to primeren oz. je primeren z relativno dragimi gradbeno-tehničnimi posegi v stabilizacijo. V času, ko se spodbuja strnjeno gradnjo, predstavlja ta problem eksponencialno večanje ogroženosti. Z novim načinom načrtovanja in strateškega določanja razvoja prostora v občini bomo lahko za naprej marsikaj rešili, vendar ostanejo nam problemi za nazaj, arhitektonske ovire in podobne okoljsko - prostorske danosti na terenu. Operativne enote morajo to upoštevati in s tem povezano tudi ustanovitelj teh enot – na lokalnem nivoju občina. Potreben je sistemski pristop in miselnost. Enote morajo osredotočiti svoje delo po principu prioritet in verjetnosti za nastanek določenih nesreč. S tem je povezano tudi opremljanje, usposabljanje in nenazadnje financiranje.

Na novo formiran Štab civilne zaščite
Trenutno je v Logatcu najbolj pereča ogroženost pred poplavo. To dejstvo je botrovalo, da smo oktobra 2009, tudi na podlagi izkušenj iz prejšnjih let, ciljno izvedli priprave in vajo »ZIR Logatec 2009«, ki je imela namen preizkusiti operativno pripravljenost in vodenje v primeru večje poplave. Vaja, ki je bila v medijih dodobra opisana, nam je postregla tudi z določenimi vprašanji in rešitvami ter obnovitvenimi usposabljanji. Na novo se je formiral štab Civilne zaščite kot krovni koordinacijski organ operativnih sil, nabavila se je določena oprema za izvedbo zaščitnih ukrepov, nekaj le-te pa se nadejamo nabaviti v prihodnje. Seveda, če bo narava dopustila. Namreč, dogaja se, da se načrtovalci sistema soočamo s prehitrim spreminjanjem podnebja in prepočasnim reagiranjem sistema. Sistem smo predvsem ljudje in le od nas je odvisna stopnja prilagodljivosti. Drugače rečeno: ljudje bodo prej rešili sebe, kot pa da slepo čakajo na pomoč institucij.

Vloga Občine
Klub temu mora občina odigrati svojo vlogo in jo je v zadnjih poplavah (december 2008 in marec 2009) tudi dokaj uspešno izvedla. Enote so se (kot po scenariju za vajo) postavile v pred-alarmno stanje (stanje dežurstva in pripravljenosti, preventive in monitoringa za zgodnje alarmiranje), skladno s prošnjami na pomoč so izvajale zaščitne ukrepe in po potrebi izvedle tudi druge naloge.

Največ težav imamo že poldrugo leto na objektih na Notranjski cesti (med krožiščem in pokopališčem) ter na Jački. Tokrat je požiralnik na Jački prizanesel in je bila škoda relativno minimalna, ponovno pa se je izkazala usodna lega objekta na Notranjski 24, kjer so dve stanovanju praktično v strugi reke Logaščice. Zaradi tega smo bili primorani mlado družino evakuirati in jo začasno nastaniti v Center vojnih veteranov na Blekovi vasi, tako da so praznike preživeli zunaj svojega stanovanja, a vsaj na varnem in toplem. Trenutno se za družino, ki jim je povodenj že četrtič uničil stanovanje, išče začasna nastanitev za daljšo obdobje.

Kako naprej?
Za nadaljnje težave s poplavami smo na zalogo kupili še dodatnih 1000 samonapihljivih protipoplavnih vreč, ki bi jih, skladno z nedavnimi dobrimi izkušnjami, preventivno razdelili med najbolj ogrožene občane že ob napovedi poplave, da si lahko občani sami postavijo vreče tam, kjer menijo da bi lahko voda uhajala v stanovanja. Seveda, pa ni odveč nasvet, da si občani tudi sami in predvsem sami poskrbijo tehnično zaščito, saj določenih sil narave enostavno ne moreš preprečiti v hitrem času in so daljnosežne tehnične rešitve (kot povečanje vodne pregrade Mareke in dodatna pregrada na Črnem potoku) odvisne od kopice dejavnikov, začenši z Ministrstvom za okolje in prostor.

Naj zaključimo tako-le: občina se je in se bo prilagajala in se pripravljala na morebitne večje naravne nesreče, kljub temu je ključnega pomena, da se občani sami zavedajo nevarnosti svojega okolja in poskrbijo zase in za svoje najbližje po svojih močeh, ne čakajoč na »odrešilno armado« Civilne zaščite. Vsak izmed nas je lahko v malem pripadnik civilne zaščite s tem, ko poskrbi za modra in odgovorna lastna dejanja.

Damjan BARUT, spec.
Občinska uprava, Štab CZ