Gregorjev semenj 2012
| Odgovori na svetniška vprašanja |
Vprašanja postavljena na 10. redni seji Občinskega sveta:1. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA v zvezi z razsvetljavo na Martinj hribu Javna razsvetljava na Martinj hribu deluje avtomatsko. Pri pomanjkanju dnevne svetlobe se prižge (zvečer), pri zadostni dnevni svetlobi pa ugasne (zjutraj). Zaradi dodatne varčnosti ponoči med 23:00 in 5:00 ne deluje (cca. 6 ur). 2. Odgovor na vprašanje g. Borisa ČIČMIRKA v zvezi z zborom krajanov KS Naklo – CERO NIK 79. člen Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: Statut) določa, da občani na zboru krajanov med drugim obravnavajo pobude in predloge ter oblikujejo stališča v smislu razvoja občine, gospodarjenja s prostorom, varovanja življenjskega prostora, oblikujejo pa tudi mnenja o zadevah, ki se tičejo njihovega življenja in dela v tem okolju. 82. člen Statuta pa določa, da zbor krajanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 5 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitve občanov so sprejete, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
Za leto 2012 je predvidena izvedba javnega natečaja za ureditev novega Narodnega doma z vsebino prireditvenega dela ter knjižnice, za kar so predvidena tudi sredstva v proračunu. Gradnja novega Narodnega doma se predvideva v letih 2013/2014. Glede na to, da se bo v letošnjem letu pričelo s postopki javnega natečaja novega Narodnega doma, v tem letu tako niso predvideni večji vzdrževalni posegi z izjemo izboljšanja ozvočenja.
Občinska uprava je po uveljavitvi odloka, ki velja tudi za omenjena območja, posredovala na pristojno ministrstvo ter Združenje občin dopis za pridobitev mnenja o upoštevanju t.i. predhodnih vlaganj za namen izgradnje kanalizacije, ki so zabeležena na položnicah. Po prejemu odgovorov pa še ni sprejete odločitve vodstva, o načinu upoštevanja podanih odgovorov, saj se med seboj bistveno razlikujejo. 5. Odgovor na vprašanje g. Mirana OBREZE v zvezi s prometno ureditvijo IOC Zapolje
Vprašanja postavljena na 9. redni seji Občinskega sveta:1. Odgovor na vprašanje g. Janeza PODOBNIKA v zvezi s kanalizacijsko infrastrukturo v IOC Zapolje Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO) določa izdajo dveh vrst soglasij. Prvo je soglasje na projektne rešitve na podlagi predhodnih projektnih pogojev za poseg v varovalni pas ali v varovano območje. Druga vrsta soglasja pa je soglasje za priključitev. ZGO nadalje opredeljuje vsebino teh vrst soglasij in sicer: Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. (Logaške novice, št. 1-2/11) v 6. členu določa javno pooblastilo in sicer; s tem odlokom ustanovitelj podeli javnemu podjetju javno pooblastilo za opravljanje naslednjih nalog: - določanje projektnih pogojev in izdajanje soglasij za priključitev na objekte gospodarske javne infrastrukture, ki jih ima javno podjetje v poslovnem najemu, - izdajanje soglasij oziroma dovoljenj za priključitev Iz tega sledi da je pristojno za izdajo soglasja za priključitev Komunalno podjetje Logatec. S samim dokumentom občina ne razpolaga, je pa soglasje sestavni del projektne dokumentacije, ki jo hrani Upravna enota Logatec. 2. Odgovor na vprašanje ga. Anita KERMAVNAR v zvezi z izvajanjem poslovnika Prvi odstavek 22. člen Poslovnika Občine Logatec (Logaške novice, št. 12/08, v nadaljevanju: Poslovnik) določa, da se »Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda pošlje članom najkasneje 10 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.« Prvi odstavek 76. člena tega Poslovnika pa določa, da se »Predlog odloka pošlje članom sveta štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.« 3. Odgovor na vprašanje ga. Angele MENART v zvezi z voznim redom na avtobusnih postajah Avtobusna postajališča segajo v varovalni pas državne ceste in soglasje za poseg v tem pasu pripravlja Direkcija RS za ceste (DRSC). Informativno smo pridobili podatek, da DRSC ne bo izdala soglasja za samostojno postavitev takih vitrin, razen če bodo del konstrukcije avtobusnega postajališča. Pri proizvajalcu modulov obstoječih avtobusnih postaj bo občinska uprava preverila, ali je možno dokupiti in postaviti zaprte vitrine, za namen voznih redov. 4. Odgovora na vprašanjji g. Zorana MOJŠKERCA v zvezi s sanacijo kanalizacijske infrastrukture v IOC Zapolje ter predpisi, ki urejajo pitno vodo v občini V imenu lastnika kmetije pa sprašuje, kako je z določbami v občinskih predpisih, ki urejajo pitno vodo, katero kmetje iz vodovoda namenijo napajanju živine. Saj le-ta ne gre v kanalizacijo, pač pa v izplake, gnoj. Iz strateških usmeritev razvoja občine izhaja, da poslovno proizvodne dejavnosti na vseh lokacijah ostajajo v enakem obsegu in se razvija njihova notranja struktura. Ne glede na zgrajen kanalizacijskih sistem z zasebnim kapitalom, bi za uresničitev strateških razvojnih ciljev občina v vsakem primeru morala prispevati k izgradnji ali rekonstrukciji obstoječega kanalizacijskega sistema v območju proizvodnih dejavnosti. Dejstvo pa je, da je prioriteta komunalnega opremljena osredotočena na opremljanje naselij, zato konkretnih odločitev o tem, ali bo občina sodelovala pri rekonstrukciji obstoječe komunalne opreme v območju proizvodnih dejavnosti, še ni. Področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ureja Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09; v nadaljnjem besedilu: Uredba), v 4. členu pa so določene izjeme, za katere določbe Uredbe ne veljajo in sicer; ravnanje z odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu pri živinoreji ali pridelavi rastlin in se uporablja kot rastlinsko hranilo na kmetijskih površinah v skladu s predpisom, ki ureja vnos rastlinskih hranil v tla. Poleg tega prvi odstavek 25. člena Uredbe določa, da je izpuščanje živalskih iztrebkov, tekočih odpadkov iz mlekarn, klavnic ali vinskih kleti, silažne vode, svežega ali pregnitega blata iz greznic, odpadnih topil, koncentratov kopeli in podobnih tekočih odpadkov v vode ali v javno kanalizacijo prepovedano. Izraz hlevski gnoj je definiran v Uredbi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS 84/05, 62/08, 113/09, v nadaljevanju Uredba o mejnih vrednostih), ki določa: »Živinsko gnojilo je hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica. Hlevski gnoj so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, pomešani s steljo. Gnojevka so iztrebki domačih živali, kot sta blato in seč, brez stelje, z večjim ali manjšim dodatkom vode. Gnojnica je mešanica seča domačih živali z vodo in snovmi, ki nastanejo iz seča zaradi naravne presnove.« Na občinski ravni ureja to vprašanje Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v občini Logatec (Logaške novice, št. 10/09; v nadaljevanju Odlok o odvajanju), ki v prvem odstavku 3. člena določa, da se storitve javne službe nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh. Pojem komunalne odpadne vode je opredeljen v 4. členu Odloka o odvajanju. Na podlagi zgornjih ugotovitev se storitve odvajanja in čiščenja hlevskega gnoja, gnojevke in gnojnice ne sme izvajati ter posledično tudi ne zaračunavati. V skladu z 2. členom Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 104/09 in 14/10) se tudi za odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti in se v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla, ter uporablja za gnojilo v kmetijstvu, okoljska dajatev ne plačuje. Dodati je še potrebno, da se v skladu z 17. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Logatec vodovodni priključek praviloma izvede za vsak uporabnikov objekt posebej, pri čemer se mora upoštevati velikost in namembnost objekta ter količina porabljene vode. Od tega je odvisna tudi osnova za obračun storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvede na podlagi tretjega odstavka 49. člena Odloka o odvajanju, in sicer v kubičnih metrih v enaki količini in enakih razdobjih kot porabljeno pitno vodo. Torej, če uporabnik nima vgrajenih ločenih obračunskih vodomerov za porabo pitne vode oz. izvedenih ločenih vodovodnih priključkov za posamezne objekte (za katere je to možno izvesti v skladu z zakonodajo) se vsa porabljena pitna voda na območjih, opremljenih z javnim kanalizacijskim omrežjem, ki gre čez obračunski vodomer, obračuna tudi pri storitvi odvajanja in čiščenja. To pomeni, da je uporabniku zaračunana tudi tista voda, ki ne gre v javni kanalizacijski sistem, kot je npr. uporaba vode v prehranske namene, zalivanje rož in vrtov, pranje avtomobila, ipd. Meril, ki bi določala delitev oz. odnos med količino porabljene pitne in količino odvedene odpadne vode kot osnove za obračun, pa v zakonodaji ni.
Odločitev, da bi krajani poravnali le tretjino prispevka za komunalno infrastrukturo bi postavilo druge občane v neenakopraven položaj, v smislu višine odmere komunalnega prispevka, saj bi bil ta ob plačilu zgolj tretjine v Rovtah, precej nižji od ostalih območij v občini. Glede na preračune in v težnji po enakopravnosti vseh občanov, se je vodstvo občine odločilo, da obračunskim stroškom odšteje 120.000,00 evrov iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Podatek o viši sredstev, iz naslova te dajatve, zbranih v zadnjih 10 letih je posredovalo Komunalno podjetje Logatec. To pomeni, da bo obračunski strošek po novem 363.362,20 evra in nekdo ki ima hišo v Rovtah ali drugje v naselju Logatec, bo ob enakih vhodnih podatkih za izračun komunalnega prispevka plačal podobno višino komunalnega prispevka. Pri naključnem izračunu s hišo neto tlorisne površine 255 m2 in površino parcele 343,50 m2 bi na zavezanca po prvem predlogu za Rovte odpadlo 2.230,35 evra, sedaj pa le 1.675,25 evra.
Vrednost investicije, ki predstavlja skupne stroške komunalne opreme v Rovtah, je 1.106.708,20 evra. Od tega je pridobljenih sredstev iz drugih virov financiranja 623.346,00 evra. Obračunski strošek, torej strošek ki predstavlja plačilo sorazmernega dela dejanskih stroškov na območju opremljanja zemljišč s komunalno opremo, ki ga zavezanec plača občini znaša 483.362,20 evra. To ne pomeni, da bodo sedanji prebivalci Rovt nosili celoten strošek, pač pa nanje odpade strošek v okvirni višini 227.000,00 evra (izračun na podlagi informativnih preračunov). Razlika, več kot polovica, 256.362,20 evra, odpade na občino in novograditelje, to je na zemljišča ki so zazidljiva in se priključujejo na to novo zgrajeno komunalno opremo, niso pa še pozidana. V primeru da se pozidajo vsa nezazidana stavbna zemljišča v Rovtah, bi občina s tega naslova pobrala okvirno 123.000,00 evra, s tem pa bi občina še vedno sama prispevala razliko, v okviri višini 132.900,00 evra. Podajamo še podatek, da glede na pripravljene informativne izračune, povprečni znesek na zavezanca za komunalni prispevek v Rovtah odpade v višini 2.050,00 evra. Predlog pripravljenega odloka za prvo obravnavo pa omogoča tudi možnost obročnega odplačevanja, v največ 12 mesečnih obrokih. 7. Pobuda Vanje UVALIČ KOSIJER – enake možnosti za vse
Vprašanja postavljena na 8. redni seji Občinskega sveta:1. Odgovor na vprašanje g. Janeza PODOBNIKA v zvezi s cesto Trate - Kurja vas - Rovte Gre za makadamski del lokalne ceste LC 226100 Trata-Kurja vas-Zajele v dolžini 960m. Za modernizacijo ceste bo potrebno zagotoviti sredstva v proračunu občine Logatec. Pripravljenost lastnikov zemljišč vzdolž ceste za odstranitev dreves in grmovja je dobrodošla zato bo Občina Logatec in vzdrževalec ceste Komunalno podjetje Logatec d.o.o., v sodelovanju s predsednikom sveta KS Trate, organizirala sestanek z lastniki zemljišč do 15.11.2011
Za projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice 1. sklop - Čista Ljubljanica« smo, dne 1.4.2011, s strani Ministrstva za okolje in prostor prejeli dopis, da je Vloga za potrditev pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada EU administrativno, tehnično, finančno in vsebinsko ustrezna. Vloga je bila nato posredovana v pregled na Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). SVLR nas je nato pozvalo na dopolnitev vloge, dne 20. 6. 2011, pa smo prejeli elektronsko sporočilo, da je s strani SVLR Vloga za potrditev pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada EU ustrezno dopolnjena. S strani SVLR sedaj čakamo odločbo o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada EU za projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Ljubljanice. Tako na SVLR kot tudi na Ministrstvo za okolje in prostor smo se večkrat obrnili osebno ter po telefonu z vprašanjem kdaj bomo prejeli odločbo. Pojasnilo, ki smo ga prejeli, zakaj odločbe še ni je v dejstvu da v Načrtu razvojnih programov (NRP) MOP-a, ni dovolj sredstev za projekt »Čista Ljubljanica« ter da MOP v sodelovanju z Ministrstvom za finance ter SVLR ureja ustrezen prenos sredstev na NRP tako, da bomo odločbo kmalu prejeli. Po zadnjem telefonskem razgovoru, s SVLR, dne 25.10.2011, nam je bilo povedano, da bomo odločbo o odobritvi pomoči iz sredstev Kohezijskega sklada EU prejeli v roku 14 dni. Ne glede na izdajo odločbe o odobritvi pomoči iz Kohezijskega sklada EU pa je pred občino velika naloga priprava razpisnih dokumentacij ter izvedba postopka javnega naročila za izbor izvajalca gradnje čistilne naprave, kanalizacijskega sistema (Kalce, Gor. Logatec in Martinj hrib) ter izbor nadzornika nad gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega sistema. Vse navedene razpisne dokumentacije, ki se nanašajo na projekt »Čista Ljubljanica« pregledajo in odobrijo tako na MOP-u kot tudi na SVLR. Glede razpisnih dokumentacij lahko pojasnimo, da je s strani MOP-a že potrjena razpisna dokumentacija za izbor izvajalca nadzora, le ta je sedaj v pregledu na SVLR. Po potrditvi s stani SVLR, bomo pričeli s postopkom javnega naročila za izbor izvajalca nadzora nad gradnjo čistilne naprave in kanalizacije.
Vprašanje: Boris ČIČMIRKO: Vprašanje se nanaša na športni objekt Sekirica. Kakšno je stanje glede na dejstva, da je on sam pridobival služnost s strani lastnikov zemljišč, da je za obratovanje izdano dovoljenje, da so možnosti izobraževanja itd.? Pojasnjujemo, da koncesijo za vlečnico podeli občina v kateri leži vlečnica, v skladu z zakonodajo, ki ureja žičniške naprave za prevoz oseb, na vlogo o zainteresiranosti, pred tem pa mora občina sprejeti koncesijski akt. Vendar je z zakonom tudi določeno, da lahko lastniki žičniških naprav, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona, 2. 1. 2004, veljavno obratovalno dovoljenje, pridobijo koncesijo za graditev v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. To pomeni da bi moral tisti, ki je zainteresiran, pridobiti koncesijo do najkasneje 2. 1. 2006. Zainteresirani tega niso storili. Nadalje, v prehodnih določbah zakona je še določba da, po preteku tega roka, žičniška naprava ne sme več obratovati. Drži, da je za predmetno vlečnico pridobljeno obratovalno dovoljenje, ki velja do 9. 2. 2012, ob izpolnjenih pogojih; prigraditi je potrebno izklop na napenjalnem mostu, zamenjati gumijasto oblogo na pogonskem kolesu, izvesti meritve upornosti ozemljitev, meritve strelovodne zaščite, meritve izolacijskih upornosti zunanjih porabnikov, meritve kratkostičnih tokov zunanjih porabnikov. Ob preverbi izpolnjenih pogojev je ugotovljeno, da le ti niso izpolnjeni. To pomeni, da bi bili ob morebitnem obratovanju vlečnice, v prekršku. V povezavi z vlečniško problematiko, je župan Občine Logatec, Berto Menard, konec meseca septembra sklical sestanek s predstavniki smučarskih društev, turističnega društva in Komunalnega podjetja. Med drugim, je bil na sestanku sprejet tudi sklep, da je vlečnica dotrajana in naj ne obratuje več, skuša se jo prodati ali odstraniti, nadomesti se jo z eno ali več montažnimi vlečnicami. Ta odločitev ne pomeni, da na Sekirici ne bo več vlečnice, vendar v dobrobit in varnost uporabnikov, ter dosledno upoštevanje zakonodaje, bodo v zimskem času postavljene premične naprave oz. začasno postavljene montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo, za kar ni potrebna pridobitev koncesije. Take premične naprave so vsekakor stroškovno učinkovitejše, predstavljajo manjši poseg v prostor, več zadovoljnih občanov, pomenijo prilagajanje podnebnim spremembam, so skladne z zakonodajo in veliko bolj ekonomične. 4. Odgovor na vprašanje g. Miarna OBREZE v zvezi z zgodbo - Petrol Občina Logatec je v zvezi z zadevo družbe Petrol d.d. Ljubljana prednostno skrbela za izvajanje vseh (pravnih in finančnih) opravil v izvršilnem postopku, ki ga je s predlogom začela družba Petrol d.d.. Na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je izdalo Okrajno sodišče na Vrhniki, je postal namreč račun Občine Logatec blokiran in s tem zelo oteženo finančno poslovanje občine. Ravno tako je Občinska uprava Občine Logatec še pred sprejemom poročila nadzornega odbora Občine Logatec na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani naslovila kazensko ovadbo. V vmesnem času je Okrajno sodišče na Vrhniki zavrnilo tako ugovor Občine Logatec zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot tudi določitev zneska primerne porabe, zato so stekla vsa ravnanja v pripravo in vložitev pritožbe. Tako sodna praksa kot tudi mnenje Pravne fakultete v Ljubljani je potrjevalo navedbe, ki jih je Občina Logatec zagovarjala v pritožbenem postopku, vendar je kljub temu Višje sodišče v Ljubljani v delu teka zakonitih zamudnih obresti pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki. S tem pa je Občini Logatec nastala dejanska škoda, in sicer v višini obresti, ki bi jih ne bilo treba plačati, če bi v pravdnem postopku Občina Logatec ustrezno ugovarjala. Občina Logatec je po sprožitvi kazenskega postopka nameravala kot oškodovanka priglasiti premoženjsko pravni zahtevek. Glede na izid pritožbenega postopka v izvršilni zadevi, pa bodo še pred uvedbo morebitnega kazenskega postopka, na podlagi ovadbe kriminalistične policije PU Ljubljana, ki je posamezna dejanja v predkazenskem postopku opravljala tudi na Občini Logatec, stekla vsa ravnanja za sprožitev tožbe zaradi nastale škode, ki je enoumno določljiva tudi na podlagi pravnomočnega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani. V odškodninski tožbi bo Občina Logatec morala dokazati vse elemente civilnega delikta in sodišču za zatrjevana dejstva predložiti vse dokaze. Ne glede na izid izvršilnega postopka pa bo Občina Logatec preučila možnosti uporabe nadaljnjih pravnih sredstev ter skušala dokazati pravico.
Vprašanje: Franc RUDOLF: Vprašanje se nanaša na projekt CERO NIK. Rečeno je bilo, da bo CERO NIK na Lomu, da se izognemo prometu po ulicah in cestah Logatca. Konec septembra, 22. 9. 2011, je bila v Notranjsko kraških novicah objavljen članek, v katerem župan pove, da bo vse sile uprl v to, da bo CERO NIK stal na nekdanji, stari lokaciji in da bo postavljen do 2015. Prav tako, je g. Rudolf v drugem časopisnem članku prebral, da del države zaostaja s postavitvijo takšnih centrov, omenjen je bil CERO NIK in CERO Nova Gorica, ter da naj bi ti centri padli v perspektivo 2014-2020. Zanima ga, ali ima Občina namen graditi v javno-zasebnem partnerstvu oz. na kakšen način se bo projekt zapeljal, da bo zgrajen do konec leta 2015? Ministrstvo za okolje in prostor RS ni potrdilo lokacije pri Lomu zaradi Nature 2000. Dejstvo pa je, da je bila lokacija v IOC za to dejavnost že opredeljena v prostorskem planu. Za novo lokacijo v IOC potrebujemo okoljevarstveno dovoljenje in v kolikor bomo to dovoljenje dobili, bomo nadaljevali s potrebnimi postopki, takrat bo noveliran tudi DIIP. Objekti za CERO NIK v Logatcu se bodo gradili izključno na podlagi denarnih sredstev s strani Evropske unije, države in občin. Glede na že sklenjeno pogodbo, ki jo je podpisalo šestnajst Občin s področja Notranjske, Istre in Krasa, gradnja v javno-zasebnem partnerstvu ni mogoča. Ministrstvo za okolje in prostor RS nam zagotavlja vsa potrebna sredstva, od nas, naše politične klime, občanov in projektanta pa je odvisno, če bomo še ujeli vlak za črpanje sredstev iz perspektive 2007-2013. Investitor TIM IMPEX d.o.o., ki je zgradil podtlačno vakumsko kanalizacijo v IOC Zapolje-Logatec, je s pogodbo o prenosu dela komunalne infrastrukture v last občine Logatec z, dne 11. 4. 2006, prenesel v last in upravljanje Občini Logatec tudi podtlačno kanalizacijo zgrajeno po projektu PGD, št.: 14/06-03/N, junij 2003, ki ga je izdelal Lovrenc J. Erker s.p. Po predaji kanalizacije je prišlo do povečanja količin odpadnih vod že priključenih objektov in do priklopa kanalizacijskega sistema južno od vakumske postaje, prav tako so se na obstoječi sistem priključili objekti severno od regionalne ceste Logatec-Vrhnika s sanitarnimi in tehnološkimi odpadnimi vodami. Zato je obstoječi sistem postal poddimenzioniran, ter ves čas deluje na zgornji meji zmogljivosti. Na to sta večkrat opozorila tudi projektant in JP Komunalno podjetje Logatec d.o.o., ki je vzdrževalec sistema in z njim tudi upravlja. Za rešitev problema, je predvidena dograditev obstoječega sistema z položitvijo dodatne večje cevi in povečanje zmogljivosti vakumske postaje.
Za projekt »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte« je bilo načrtovano, da bi z gradnjo pričeli v mesecu juniju. Občinska uprava je v mesecu aprilu objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradnje »Sanitarne kanalizacije in lagunske ČN Rovte«, ter nato v mesecu juniju izbrala izvajalca gradnje, to je podjetje GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina. Na javno naročilo za izbor izvajalca gradnje so se javili trije ponudniki in sicer: TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina ter KRAŠKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana. Izbran je bil ponudnik GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina, ki je predložil popolno ponudbo, ponujena cena za izvedbo gradbenih del pa zanaša 1.059.182,08 EUR. Ocenjena vrednost izvedbe gradbenih del po projektantskem popisu del je znašala 1.489.038,74 EUR. Najnižjo ponudbeno ceno je sicer ponudil ponudnik TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec in sicer 845.040,74 EUR, vendar je moral naročnik (Občina Logatec) ponudbo izločiti zaradi neustrezne reference. Ustrezna referenca je namreč eden od pogojev v postopku javnega naročanja, ki ponudnika uvrsti v postopek izbire glede na vnaprej določena merila. Ponudnik TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona 22, 1370 Logatec je zaradi izločitve njegove ponudbe vložil zahtevek za revizijo, katerega je naročnik s sklepom zavrgel. TREVEN, gradnje in vzdrževanja, d.o.o., Obrtna cona 22, 1370 Logatec se je na ta sklep naročnika pritožil in Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil je njegovo pritožbo zavrnila. Na izbor izvajalca gradnje GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina se je pritožil tudi ponudnik KRAŠKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana. Zahtevek za revizijo, ki ga je vložil KRAŠKI ZIDAR d.d., Kolodvorska ulica 1, 6210 Sežana je Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil zavrnila, dne 27. 9. 2011. V oktobru je bila nato podpisana pogodba za gradnjo »Sanitarna kanalizacija in lagunska ČN Rovte«, tako, da je lahko izbrani izvajalec GODINA d.o.o. Hrpelje, OIC-Hrpelje 22, 6240 Kozina pričel z samo gradnjo. Rok dokončanja gradbenih del je 30. 8. 2012.
Cestna razsvetljava na Pavšičevi z krožiščem – novi odsek bo priklopljena do 28. 10. 2011. Cestna razsvetljava pri NLB-ju je dotrajana in neustrezna. Do sedaj je bila priklopljena na objekt Mercator. V izdelavi so tehnične rešitve za obnovo svetilk in novi priklop. Za investicijo bo potrebno zagotoviti denar v proračunu občine Logatec. Svetilke na Martinj hribu bo preveril vzdrževalec javne razsvetljave Komunalno podjetje Logatec d.o.o. in po potrebi zamenjal sijalke. Za prvo svetilko od krožišča proti Martinj hribu pa bo potrebno odpraviti okvaro na kablu. Za cestno razsvetljavo pri cerkvi in OŠ 8 talcev, bo potrebno zamenjati dovodni elektro kabel in preklopiti javne površine. Za ta dela se pripravlja popis potrebnih del in predračun s strani Komunalnega podjetja Logatec d.o.o..
Vprašanja postavljena na 7. redni seji Občinskega sveta:1. Odgovor na vprašanje g. Šemrova v zvezi z Mihovo domačijo na Kalcah V nadaljevanju vas seznanjamo z odgovorom Majde Širca, nekdanje ministrice za kulturo, in zabeležko sestanka z dne, 21. julij 2011, kjer so predstavniki direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije podali možnosti reševanja nastale situacije in vsebino oglasa, objavljenim na: http://www.ruj-nepremicnine.si/nepremicnine.html?detail=5268744 . Odgovor ministrice za kulturo na pisno poslansko vprašanje dr. Petra Verliča v zvezi s preklicem režima spomenika državnega pomena Zabeležka sestanka na Ministrstvu za kulturo, 21. julija 2011, Mihova domačija, Kalce 2 2. Odgovor na vprašanje g. Čičmirka v zvezi z vpisom služnosti za kanalizacijo na Martinj Hribu
Vprašanja postavljena na 6. redni seji Občinskega sveta:Sporazum o odplačilu dolga upnika Petrol d.d.
Vprašanja postavljena na 5. redni seji Občinskega sveta1. Odgovor na vprašanje g. Obreze, v zvezi s širokopasovno telekomunikacijsko infrastrukturo Za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij so bili do sedaj objavljeni trije razpisi za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Prvič je bil za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja objavljen razpis, dne 8. 6. 2007, h kateremu je pristopila tudi Občina Logatec. Izdelan je bil načrt razvoja širokopasovnega omrežja, sprejet sklep občinskega sveta, da obstoja interes za sklenitev javno zasebnega partnerstva za izvedbo tega projekta ter začet postopek javnega naročila za izbor izvajalca gradnje, upravljana in vzdrževanja širokopasovnega omrežja. Ministrstvo za gospodarstvo je nato, dne 29. 6. 2007, objavilo preklic tega razpisa. Ponovo je Ministrstvo za gospodarstvo, dne 14. 12. 2007, objavilo razpis za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja ter seznam naselij po občinah, ki so določena kot bele lise (območja, kjer ni komercialnega interesa za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij). V občini Logatec so bila kot bele lise določena območja petih naselij in sicer: Grčarevec, Hleviše, Jakovica, Laze, Medvedje Brdo. Občina Logatec je nadaljevala z aktivnostmi pri tem projektu. Noveliral se je načrt razvoja širokopasovnega omrežja, izdelal se je DIIP ter investicijski program, kar se je tudi potrdilo na občinskem svetu. Dvakrat je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja, saj se na prvo javno naročilo ni javil noben ponudnik. Z drugim javnim naročilom je bil izbran izvajalec gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja in sicer GVO, gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o. Z izbranim podjetjem je občina vložila vlogo za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj na tretje odpiranje vlog, vendar sredstev ni pridobila. Sredstva so bila takrat dodeljena dvema občinama (Postojna in Ormož), na razpis pa se je prijavilo 22 občin. Zadnji razpis za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja je bil objavljen, dne 9. 7. 2010, objavilo ga je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Občina Logatec je že pred tem posredovala sosednjim občinam (Vrhnika, Borovnica, Cerknica, Loška dolina in Bloke) dopis, s katerim je želela navedene občine povabiti k skupnem sodelovanju pri tem projektu z namenom uspešnejšega kandidiranja za pridobitev sredstev. Zanimanje je izrazila le občina Vrhnika. Z novim razpisom za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja so bile bele lise podrobneje opredeljene, tako da je bilo za Občino Logatec določeno le naselje Medvedje Brdo kot naselje, ki je v celoti označeno za belo liso, druga naselja (Grčarevec, Hleviše, Hlevni Vrh, Jakovica, Lavrovec, Laze, Petkovec, Praprotno Brdo, Ravnik pri Hotedršici, Rovtarske Žibrše, Rovte, Vrh Sv. Treh Kraljev, Zaplana-del, Žibrše) pa so bila označena le kot delne bele lise. Z novim razpisom so bila na novo določena tudi merila za izbor upravičencev ter prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje. Ta prag je znašal 60 točk, Občina Logatec pa je na podlagi objavljenih meril dosegla le 42,27 točk, kar ni zadostovalo za kandidiranje na razpisu. Občina Logatec se je nato poizkušala povezati s katero od skupin občin, ki so bile dejavne na tem projektu za skupno kandidiranje na razpisu. Dogovori so potekali s skupino občin iz Dolenjske – vodilna občina Mokronog-Trebelno, ker so imeli izbranega istega izvajalca za gradnjo, upravljane in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja – GVO d.o.o., vendar do skupnega sodelovanja ni prišlo, ker bi sodelovanje občine Logatec v tem projektu zmanjševalo skupno število točk preostalim občinam, dobljenih na merilu št. 1 (delež novih priključkov / vsa gospodinjstva), saj ima Občina Logatec v primerjavi z ostalimi občinam zelo malo gospodinjstev na belih lisah glede na vsa gospodinjstva v občini. Iz istega razloga nas k skupnemu kandidiranju na razpisu niso sprejele tudi občine iz Zgornje savinjske doline - vodilna občina Mozirje, s katero so tudi potekali dogovori o skupnem kandidiranju na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za gradnjo, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja. Glede na navedeno, predvsem pa ob zavedanju velikega interesa prebivalcev v naseljih, kjer ni pokritosti z širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij, oziroma je le-ta delna, smo pričeli z iskanjem drugih rešitev za pokrivanje teh naselij s širokopasovnim omrežjem elektronskih komunikacij. Za naselje Grčarevec smo se tako povezali s podjetjem Telekom d.d., ki je bilo pripravljeno investirati v izgradnjo širokopasovnega omrežja v tem naselju, občina pa je zagotovila brezplačno služnost za postavitev elektronske komunikacijske naprave. Projekt je pri koncu, tako da v kratkem času pričakujemo, da bo naselju Grčarevec omogočen dostop do širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij. V prihodnje nameravamo tudi za ostala naselja, ki še niso pokrita z širokopasovnim omrežjem, iskati podobne rešitve kot za naselje Grčarevec.
Ko je občinski svet razpravljal in potrjeval investicijsko dokumentacijo, je bilo povedano tudi, da bo del sredstev za samo izgradnjo moralo prispevati tudi prebivalstvo naselja Rovt oziroma vsi tisti, ki se bodo na kanalizacijo priključevali. Prebivalci Rovt bi radi vedeli, kakšen bo ta znesek na posamezno gospodinjstvo in pod kakšnimi pogoji in v kakšnem časovnem roku bo potrebno ta sredstva prispevati. Zato Svetniška skupina SLS daje pobudo, da občinska uprava pripravi predlog Odloka o programu opremljanja za področje izgradnje čistilne naprave in kanalizacije Rovte v najkrajšem možnem roku, tako da bi o njem občinski svet lahko razpravljal in ga sprejel pred pričetkom izvajanja same investicije. S tem bi se izognili mnogim kasnejšim zapletom, ki so znani iz preteklosti. V okviru projekta izgradnje čistilne naprave in kanalizacije v naselju Rovte nam je bilo s prijavo na razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj odobrenih skupno 320.000,00 EUR evropskih sredstev ter po 23. členu ZFO-1 še 303.346,00 EUR. V proračunu Občine Logatec je za ta namen za leto 2011 in 2012 predvidenih skupno 912.473,95 EUR sredstev. Postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca gradnje je že v teku. Razpis je bil objavljen na portalu javnih naročil, št. JN 4006/2011, dne 19. 4. 2011, pri čemer se izteče rok za predložitev vlog 17. 5. 2011. Občinska uprava je v mesecu maju pristopila k izdelavi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Rovte, v katerem bodo opredeljene neslednje podlage za odmero komunalnega prispevka: V postopku priprave programa opremljanja bo organizirana tudi seznanitev javnosti o okvirnih zneskih komunalnega prispevka. Predvidoma bodo ti zneski znani v roku enega meseca. Občinska uprava Občine Logatec tako zaenkrat še ne more dati točnega podatka, kakšen znesek komunalnega prispevka bo odpadel na posamezno gospodinjstvo v naselju Rovte.
Cena 71 €/tona izhaja iz DIIP, ki je pripravljen kot osnova za oceno investicije v CERO NIK. Cena vsebuje naslednje obratovalne stroške: Ta cena ne vsebuje amortizacije za investicijo, ker je za pripravo DIIP še ni potrebno upoštevati. V naslednjih dokumentih PIZ (predinvesticijska zasnova) in IP (investicijski program) pa bo zajeta celotna cena obratovalnih stroškov, tudi z amortizacijo. Za občino je bila narejena ocena stroška po toni z različnimi variantami višine investicije in smo prišli do zaključkov, da se bo cena z amortizacijo gibala med 99 in 120 € po toni glede na višino investicije. Ocena stroška po toni je bila ocenjena na podlagi referenčnih objektov, torej se predvidevajo odstopanja od te cene v manjši meri. Ključni faktor končne cene potrošnika pa je vedno število prebivalcev, ki z zviševanjem števila prebivalcev zmanjšuje uporabniško ceno oz. obratno.
Občinska uprava je v zvezi s postavljenim vprašanjem opravila dodatne poizvedbe. V Uradnem listu št. 26, z dne 8. 4. 2011, je bila objavljena novela Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je posegla tudi v člen, ki ureja prepoved članstva in dejavnosti. Na podlagi tretjega odstavka 27. člena ZIntPK velja prepoved članstva oziroma opravljanja dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, če je oseba zasebnega prava nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe, tudi za nepoklicne župane in podžupane, ki opravljajo funkcijo v občini, ki je s subjekti iz tega odstavka ustanoviteljsko, lastniško, nadzorstveno ali finančno povezana. Iz tega razloga je občinska uprava podžupana Vladislava Puca pisno obvestila z dokumentom št. 033-1/2011-1, z dne 20. 4. 2011, ter ga seznanila s pravicami in dolžnostmi. Vladislav Puc je pozivu sledil in podal odstopno izjavo, ki jo bo v nadaljnjo obravnavo občinskemu svetu predložila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
V zadevi pobude v zvezi z obravnavo soglasij h gradbenim dovoljenjem občinska uprava pojasnjuje, da področje izdaje soglasij ureja Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US, v nadaljnjem besedilu: ZGO). V skladu z ZGO je soglasodajalec državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov. Seznam soglasodajalcev vodi ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve. Občinski svet ni pristojen za vodenje ali obravnavo upravnih nalog, saj ima skladno z 11. členom Statuta Občine Logatec (Logaške novice, št. 10/10 -uradno prečiščeno besedilo) občina občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji. Občinska uprava, kot pristojni soglasodajalec po ZGO, je tako pristojna za podajo projektnih pogojev in soglasij za poseg v varovalni pas gospodarske javne infrastrukture, t.j. ceste in mora določiti projektne pogoje v 15 dneh pri manj zahtevnemu objektu in v 30 dneh pri zahtevnemu objektu. Občinska uprava izdaja tudi soglasje za priključitev in mora poslati soglasje v 30 dneh od prejema popolne vloge. Narava teh soglasij ni tista, ki dovoljuje določen poseg v prostor, saj je to stvar presoje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ko mora upravni organ, Upravna enota, preveriti tudi ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je občinska uprava torej udeležena zgolj kot soglasodajalec, Upravna enota pa vsakokrat pri izdaji gradbenih dovoljenj pozove občino k prijavi udeležbe v postopku. Možnost vključevanja v postopek gradbenega dovoljenja ima glede na sodbo Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 20/11, U-I-165/09-34), ki je razveljavilo prvi in drugi odstavek 62. člena ter 74.b člen ZGO, vsaka oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti (v tem primeru postopek za izdajo gradbenega dovoljenja na Upravni enoti), in je stranski udeleženec. Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni stvari, ki je predmet upravnega postopka, in kolikor jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Obstajati mora torej določeno razmerje stranskega udeleženca do upravne stvari, ki je predmet konkretnega upravnega postopka. To razmerje vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v upravni stvari, o kateri se odloča v upravnem postopku. Stranski udeleženci v upravnih postopkih niso stranke in nimajo enakega procesnega položaja kot stranke. V teh postopkih imajo po določbah ZUP enake procesne pravice in dolžnosti kot stranka, vendar pa jih lahko izvajajo le v obsegu, s katerim se zagotavlja varstvo njihovih pravnih koristi, torej omejeno. Vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, je treba omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Ali tak osebni, neposredni in pravno varovani interes obstaja, pa izhaja iz pravne norme in njenega namena varovanja položaja določenega posameznika.
V zadevi števila izdanih soglasij za gradnjo pojasnjujemo, da s spremembo zakonodaje v letu 2004 (Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-uradno prečiščeno besedilo, 14/05-popr., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 111/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 108/09, 61/10-ZRud-1, 20/11-odl. US) občina ne izdaja več soglasij s katerim bi se strinjala ali nasprotovala določenemu posegu v prostor, pač pa izdaja zgolj soglasje za poseg v varovalni pas občinske ceste in soglasje za priključitev. O številu tovrstnih izdanih soglasij za večstanovanjske in gospodarske objekte ter številu obračunanih komunalnih prispevkov za gradnjo večstanovanjskih in gospodarskih objektov bo občinska uprava pripravila odgovor oziroma nabor zahtevanih podatkov do prihodnje seje občinskega sveta. Ob tem pojasnjujemo še, da je komunalni prispevek v skladu z 84. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS; št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt) namenski vir financiranja gradnje komunalne opreme. Sredstva zbrana s komunalnimi prispevki, lahko občina porabi samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.
1. Odgovor na vprašanje ga. Menart, v zvezi z OPN Sprejem občinskega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPN) je kompleksen postopek, ki se vodi po določbah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS; št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt). Uradno je občina pričela s postopkom priprave s sprejemom sklepa, konec leta 2007. V decembru 2007 je bil pripravljen osnutek OPN na podlagi prikaza stanja ter lastnih razvojnih potreb in potreb drugih oseb (pretežno pobude občanov za spremembo iz nezazidljivih kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča). V mesecu februarju 2008 je občina posredovala vlogo za pridobitev smernic s strani nosilcev urejanja prostora. Rok za pridobitev smernic je predpisan z zakonom in sicer 30 dni. Ker zaradi določenih smernic osnutka OPN ni bilo mogoče uskladiti, je Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljnjem besedilu: MOP) zagotovilo usklajevanje med občino in nosilci urejanja prostora. Sledilo je usklajevanje smernic, ki je potekalo 8 mesecev, vse do novembra 2008. Večino usklajevanj je potekalo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Ministrstvu za kulturo in Ministrstvu za promet. Sledila je priprava dopolnjenega osnutka OPN in Celovite presoje vplivov na okolje z okoljskim poročilom, ki je bila izdelana v mesecu maju 2009. Javna razgrnitev, z javno obravnavo, je potekala avgusta in septembra 2009, kjer sta bila razgrnjena dopolnjen osnutek OPN ter Okoljsko poročilo. Po javni razgrnitvi je sledil sprejem sklepa o stališčih do pripomb in predlogov ter priprava predloga OPN. Občina je nato v mesecu februarju 2010 zaprosila za pridobitev mnenj s strani nosilcev urejanja prostora, da preverijo ali predlog upošteva njihove smernice. S sprejemom novih podzakonskih predpisov je bilo na novo potrebno izdelati t.i. Poplavno študijo, prav tako pa so ponovno 8 mesecev, vse do oktobra 2010, sledila usklajevanja z MKGP. Občina je pripravila popravke predloga OPN konec meseca novembra 2010 in ponovno zaprosila za podajo mnenja nosilce urejanja prostora. V predpisanem roku, 30 dni, je od 35 nosilcev urejanja prostora prispelo 13 mnenj. Sledila je korespondenca z nosilci urejanja prostora za pridobitev preostalih mnenj. Zadnje mnenje smo prejeli po treh mesecih in sicer s strani MKGP, ki pa je negativno. Na podlagi pridobljenega mnenja MKGP bo potrebno popraviti pretežno grafični del in izločiti nekaj razvojnih pobud, kot to zahteva ministrstvo, kar pa ne pomeni da bo potrebno pripraviti popolnoma nov načrt. V letu 2008 je bil sprejet tudi Pravilnik o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih zunaj območij naselij (Uradni list RS, št. 110/08), ki predpisuje zagotavljanje nadomestnih zemljišč. Za MKGP so sporne vse pobude, ki posegajo na plansko opredeljena kmetijska zemljišča 1. kategorije in ki so namenjene stanovanjski gradnji, medtem ko posegom z namensko rabo centralnih dejavnosti MKGP ne nasprotuje. Drži, da je postopek dolg, vendar je potrebno razumeti, da gre na eni strani za velik pritisk pobudnikov, ki so podali razvojne pobude večinoma za spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna ter za razvojne pobude občine, po drugi strani pa za varovalne in varstvene režime, ki jim sledijo nosilci urejanja prostora. Občina bi se lahko že na začetku opredelila da tistih pobud ki jim nasprotujejo nosilci urejanja prostora sploh ne bo obravnavala. Ker pa je občina zavzela stališče, da so nekatere pobude s prostorskega in razvojnega vidika smiselne, so potekala usklajevanja v letu 2008 po pridobitvi smernic in v letu 2010 po pridobitvi mnenj. Odgovor na vprašanje ali je mogoče, da se bo zaradi nekaj popravkov v načrtu moral pripravljati nov načrt pa je zavrnilno. Govoriti o tem, kdaj bo OPN sprejet je težko. Izpolnjevanje rokov nosilcev urejanja prostora je neodvisno od delovanja občinske uprave. Res da se govori, da se čaka že 10 let in več, vendar kot uvodoma pojasnjeno temu ni tako, saj je občina uradno s postopkom priprave OPN začela konec leta 2007. Če želimo zadevo le pripeljati do konca, ne ostane drugega, kot da se predloge še uskladi, dopolni in popravi kot nalagajo nosilci urejanja prostora in se OPN nato brez zapletov sprejme. Ob vsem tem je potrebno vedeti tudi, da so nosilci urejanja prostora dolžni preveriti upoštevanje svojih mnenj, ki so jih dali k predlogu prostorskega akta. Če ugotovijo, da občina mnenj ni upoštevala, morajo pristojna ministrstva izvesti nadzor nad zakonitostjo prostorskega akta. Če to storijo v šestih mesecih po uveljavitvi OPN, jim ni treba predlagati rešitev in določiti roka za uskladitev, temveč lahko vladi takoj predlagajo, da pred ustavnim sodiščem zahteva začetek postopka za oceno njegove skladnosti z ustavo oziroma zakonom. Mimo pridobitve pozitivnih mnenj in upoštevanja usmeritev nosilcev urejanja prostora torej ne gre.
Vprašanja postavljena na 3. redni seji Občinskega sveta: |
| < Prejšnja | Naslednja > |
|---|