Reka občasno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob večjih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja.

Zaradi svoje z letnimi časi spreminjajoče se podobe je Planinsko polje zanimivo za vse, ki radi zahajajo v naravo.

Najbolj priljubljene oblike rekreacije so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi tudi drsanje. Unica omogoča številne vodne športe, med katere sodijo plavanje, ribolov in v času poplav tudi čolnarjenje.
Tu je najbolj severozahodno rastišče travniške modre čebulice (Scilla litardierei), ki je endemit dinarskih kraških polj. Sicer pa tu gnezdijo: kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio) in vodomec (Alcedo atthis). 

Ceste in poti so danes dvignjene in prevozne ob manjših poplavah, v preteklosti pa so se ljudje v času poplav od naselja do naselja lahko prevažali samo s čolni.

Več:

Planinsko polje, del kraškega porečja Ljubljanice in hkrati najbolj severozahodno v vrsti kraških polj njenega sistema, je kot klasično območje krasoslovnih raziskav znano že od 17. stoletja dalje.
Površina polja znaša 11 km², 5 km dolga daljša os polja teče v dinarski smeri. Reka Unica se vije po polju v dolžini 18 km. Večino obrobja in dna polja gradijo nepropustni dolomiti, zaradi katerih tečejo kraške vode po površju, ponovno pa poniknejo v propustne apnence na severni strani polja.
Dno Planinskega polja je povprečno 447 m nad morjem ležeča kraška votlina, ugreznjena med dolomitno Planinsko goro (790 m) na zahodu, Mrzli grič (605 m) in Stari grad (703 m) na jugu, nizko gričevje ob železniški progi na severozahodu, proti Logatcu na severni strani pa polje zapira Lanski vrh (547 m). Kotlina je napolnjena z jezerskimi naplavinami, dno pa je deloma iz prepustnega dolomita, deloma iz votlikavih apnencev. Posebej izraziti so južni, zahodni in severozahodni rob polja z izviri, ter vzhodni in severovzhodni rob s kopico ponorov. Polje nima površinskih pritokov, temveč vodo dobiva samo iz pravih kraških izvirkov. Planinsko polje je prva večja sovodenj v kraškem porečju Ljubljanice, saj se tu zbira kar tri četrtine voda celotnega porečja.
Poplave na Planinskem polju so postale del življenja ljudi, ki živijo ob njem. Ko pretok Unica pri gradu Haasberg preseže 60 m³/s, ponorom zmanjka sape. Unica prestopi bregove in se razlije po polju. Poplave se pojavljajo večkrat na leto, pogostejše so v pozni jeseni in zgodnji pomladi, trajajo pa od nekaj dni do nekaj mesecev. Najvišja voda sega 10 m nad nivo polja in tedaj 40 milijonov m³ vode zalije 10 km² površin.
Povodnji pa so s seboj prinesle tudi druge nepredvidljive pomembne dogodke -  srečanje z enkratno človeško ribico Proteus anguinus in primerno rastišče za uspevanje izjemne rastlinske vrste, travniške morske čebulice, imenovane tudi Scilla litardierei.

Lokacija:  Laze - Planina