Kaj vse je bilo pod vodo
Pred koncem leta 2010 lahko rečemo, da so bile letošnje septembrske poplave v Logatcu največji dogodek s področja naravnih nesreč po letu 1979. Takrat je bila za razdejanje prav tako kriva poplava. Rezultat takratne vodne ujme je bil suhi vodni zadrževalnik Mareke. S tem se je omejilo pritok in pretok potoka Reke, ki je redno poplavljal Blekovo vas ter Gorenji in Dolenji Logatec. Poglejmo kaj  so poplavile letošnje visoke vode: 67 objektov je bilo delno poškodovanih (od tega 55 stanovanjskih stavb, 2 poslovno-stanovanjski stavbi, ena poslovna stavba ter 9 drugih stavb), 1 objekt je zaradi posledic vdora neprimeren za bivanje, poškodovanih ali uničenih je 16 vodnih objektov, poškodovanih je tudi 24 infrastrukturnih oz. inženirskih objektov cestne in komunalne infrastrukture. Skupna škoda po merilih državne komisije znaša 741.212,76 EUR. V tem znesku seveda ni škode na opremi, strojih, pohištvu in drugih premičninah. Spomnimo, da je običajno razmerje med ocenjeno škodo po metodologiji in realno višino bruto škode tako pri pravnih in fizičnih osebah zasebnega prava nekje 30:70. Realno škodo torej ocenjujemo na okoli 2,5 mio EUR.

Kaj pravi država
Področje voda je državna pristojnost. Zakon o vodah določa, da z vodotoki in vodo upravlja Agencija RS za okolje  (ARSO) oz. različni strokovni sektorji znotraj agencije, ki je del Ministrstva za okolje in prostor. V zvezi s tem in zaradi zatečenega stanja na logaških vodotokih je župan v četrtek 25. 11. 2010 sklical urgentni sestanek z omenjeno Agencijo, kjer so prisostvovali še strokovna služba Občine (Civilna zaščita), koncesionar Agencije za področje Hidrotehnik d.o.o. ter logaški jamarji. Ključne ugotovitve sestanka so bile, da hitrih rešitev v tem momentu ni. Dogovorili smo se, da bodo v naslednjem letu ponor Jačka temeljiteje čistili tudi izza rešetk, kar bodo opravili naši jamarji ter da je nujno potrebno pričeti izdelovati dokumentacijo za izgradnjo novega zadrževalnika na Črnem potoku. Zaradi zapletenosti postopkov in planskega dela na ministrstvu je Občina ponudila, da bo sama naročila idejno študijo za izgradnjo vodne pregrade na Črnem potoku, kakor tudi načrt revitalizacije stare struge potoka (naravne meandre in zavoje, ki blažijo hitrost in pretok vode v spodnji tok in naprej v Logaščico).  ARSO je obljubil, da bo pospešil postopke pri sprejemanju občinskega prostorskega načrta (OPN) v delu, kjer se ocenjuje študija poplavne varnosti oz. ocena poplavne ogroženosti. S tem bo možno sprejeti OPN relativno hitro in preprečiti nadaljnjo gradnjo na poplavnem ali plazovitem področju občine, kar je tudi prvi cilj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – preprečevanje nastanka nesreč oz. preventiva.

Kaj lahko že sedaj storijo občani
Prav tako je  bilo na sestanku z ARSO poudarjeno, da lahko tudi občani sami nekaj storijo za omilitev posledic naslednjih poplav. Namreč napovedi so jasne – dokler ne rešimo izvora tako visokih voda, poplave bodo in to vsako leto razen, če ne nastopi dolgo sušno obdobje, kjer bi ob morebitnih nalivih voda imela kam odtekati oz. ponikniti. Ob povečanju vodostajev je nujno, da vsak občan oz. lastnik objekta, ki je ob vodi oz. v bližini, budno spremlja nivo vode in po potrebi obvešča pristojne organe (Občino, center za obveščanje – 112 ). Ob letnem ali rednem čiščenju vejevja, dračja in podobnih lesenih odpadkov, le te naj ne pušča v pet (5)-metrskem pasu vodotoka oz. od brežine, saj lahko narasla voda te smeti odnese po strugi reke, ki kasneje polnijo požiralnike oz. odtočne kanale na prelivna polja. Posebna pozornost, pa je potrebna pri shranjevanju travnih bal, saj so tudi te včasih vzrok za zmanjšanje pretočnosti in za zapore požiralnikov. Bale je potrebno namestiti na tako mesto, da jih narasla voda ne doseže ali pa pritrditi v zemljo.

Ali lahko preprečimo ponovitev dogodkov (posledic poplav) – vir: zloženka «Ko narave vzame svoj davek«, MOP, december 2010
Najboljša zaščita je izogibanje poplavnim in plazovitim območjem ter upoštevanje lokacijskih pogojev gradnje na takih območjih, uporaba primernih materialov, razumna uporaba nižje ležečih prostorov, dodatni varnostni ukrepi. Nujno je pritrjevanje cistern centralne kurjave, ki morajo biti pritrjene oziroma sidrane dovolj močno. Ob zalitju prostorov je vzgonska sila zelo močna, zato mora biti montaža strokovna in po možnosti v kombinaciji s primerno postavitvijo cisterne, da vsaj ni na nižjem nivoju. Naknadno se lahko vgradi tudi protipoplavne ventile na kanalizaciji, ki preprečujejo povratni udor kanalizacije. Ti se nameščajo med kanalizacijo in hišo, pri čemer pa je možnost namestitve odvisna od dobrega stanja celotne kanalizacije.

Damjan Barut, spec.
Občina Logatec, Štab CZ