Čas v katerem živimo je čas naraščajočih elementarnih in civilizacijskih nesreč. Vojne in neposredni konflikti so na srečo in z veliko verjetnostjo daleč za nami. Kljub temu je potreba po solidarnosti in pomoči bližnjemu v stiski prepotrebna.

Vse večja je potreba po prostovoljnem pristopu k humanitarni dejavnosti oz. dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči. Nedavne poplave so terjale veliko časa in ljudi, da smo zagotovili kar se da kvalitetno zaščito naših življenj in premoženja. Tudi Logatec ni bil izjema in prav tako so tudi naše enote posredovale ob ujmah.

Pomoč bližnjim ob nerazrešenem statusu prostovoljca v Republiki Sloveniji, se zdi utopija iz minulih časov socializma, pa vendarle ni tako in predvsem občine se trudimo, da bi naših prostovoljcem in drugih pripadnikom služb in enot Civilne zaščite, nudile najboljše pogoje dela in brezskrbno udejstvovanje.

Enote prve pomoči
Skladno z mnogotero zakonodajo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, posebno pa na podlagi 3. člena Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur. list RS, št. 92/2007 in dopolnila) naj bi občina kot je naša s približno 13.500 prebivalci, morala organizirati dve ekipi prve pomoči. Ekipa prve pomoči je sestavljena iz najmanj treh in ne več kot šest pripadnikov. Poleg tega naj bi na celotnem teritoriju države, Uprava RS za zaščito in reševanje, v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije ali drugimi, organizirali še dvesto ekip.

V osnovi je skrb za organiziranje prve pomoči v sistemu zaščite in reševanja poverjeno Območnim združenjem Rdečega križa.  Ta naj bi kadroval, usposobil in opremil te ekipe, ki naj bi bile sposobne izvajat prvo pomoč v res izrednih situacijah. Namreč za običajne, vsakdanje ali obvladljive situacije na področju prve pomoči skrbi nujna medicinska pomoč (v nadaljevanju: NMP), ki jo ureja Zakon o zdravstveni dejavnosti in poseben pravilnik. V Logatcu izvaja NMP Zdravstveni dom Logatec oz. njihova ekipa reševalcev – zdravstvenih tehnikov in zdravnikov. Težava lahko nastopi ob množični nesreči (hudo verižno trčenje na avtocesti, resna železniška nesreča potniške vlakovne kompozicije, letalska nesreča, potresi, katastrofalne poplave itd.). V takem primeru lahko pridejo v poštev enote za prvo pomoč, ki jih omenjamo zgoraj.

Pripadnost tem enotam je prostovoljna, čeravno je za tovrstne enote še vedno v uporabi dikcija »dolžnostna struktura«. Zagotovo pa je težko definirati pojem dolžnosti v primeru, ko se človek za neko stvar odloči prostovoljno.

Kako postati del enote prve pomoči
Kot pri drugih enotah, ki so sestavljene iz prostovoljcev ima tudi ta enota tipične težave, kot so lahko: kako iskati in pravilno kadrovati ustrezen kader; naj omenimo, da za pristop k enoti ni zahtevana nikakršna predhodna splošna izobrazba, razen načeloma oz. predhodno znanje prve pomoči). Usposabljanje se izvaja v obliki tečaja, ki ga vodijo verificirani predavatelji Rdečega križa po programih le-tega. Obstajajo tudi alternativni programi, vendar v strokovnih krogih še ni prišlo do odobritve konkurenčnosti.

Medsebojna solidarnost
Motivacija je gonilna sila interesnih dejavnosti posameznika. Kako doseči ustrezno motivacijo, pa je že skoraj umetnost vodenja prostovoljnih struktur. Vsekakor bi rešitev ali postopno vzpostavljanje prednostnega statusa teh »občanov« pred drugimi (pasivnimi) občani ter regulacija odnosa med delodajalcem in prostovoljcem, rešila ta problem. Pri tem smo Občine skoraj nemočne, saj gre za sistemska vprašanja, ki ne morejo biti odvisna od volje enega župana ali enega javnega uslužbenca, temveč morajo biti metodično in sistematično opredeljena. Do rešitve tega »gordijskega vozla« je edini inštrument motivacije – vzpodbujanje medsebojne solidarnosti in naslanjanje na pozitivno plat človeške narave. Prej ali slej, pa se zgodi, da ta interes »zaškripa« in se človeka prime nejevolja, malodušje ali celo negativno razmišljanje. To se lahko zgodi, če družbi preveč daješ, ne da bi v zameno kaj dobil. Ta mentaliteta, pa ni v značaju zanesenjakov. Žal je teh premalo, da bi lahko varnostni sistem ali sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami slonel na njih. Sistem, ki bazira na tem se bo prej ali slej sesul kot konstrukcija s papirja in to prav takrat, ko ga bomo najbolj potrebovali. Negativni zgledi obstaja, tudi v Sloveniji.

Tečaja se je udeležilo sedemnajst »zanesenjakov«
Zato toliko bolj z veseljem spremljamo odločitev sedemnajstih »zanesenjakov«, ki so se 21. januarja odločili, da bodo pristopili k tečaju za pridobitev naziva bolničar prve pomoči enot Civilne zaščite in Rdečega križa. Tečaj bo trajal 70 – 80 ur in se praviloma izvaja v dela prostem času, saj bi bili sicer stroški refundacije osebnih dohodkov in druga nadomestila za organizatorja prevelik zalogaj. Namen tečaja ni le pridobiti usposobljen kader in s tem izpolnitev zakonskih zahteve, temveč vzgoja kadra, ki bo ob kakršnikoli humanitarni stiski pomagal posamezniku in skupinam ljudi prebroditi osebno materialno in psihološko stisko. Dela je veliko in prav toliko je izzivov za vsakega posameznika, ki se odloči, da bo svoje interese združil z zaščito in reševanjem. Ekipe prve pomoči, ki se bodo v naslednjih mesecih formirale v občini Logatec bodo od Rdečega križa Slovenije dobile polavtomatski defibrilator (po en na ekipo), ustrezna nosila in nahrbtnike s sanitetnim materialom. Precej opreme ima Občina že od prej tako, da bomo ekipe le še opremili z osebno zaščitno opremo. Ekipe bi po uspešno opravljenem preizkusu znanja lahko  poskusno odšle na regijsko srečanje ekip prve pomoči in se pričele resneje pripravljat na eventualno aktivacijo v krizni situaciji, seveda, če bo v prihodnje sprejeta takšna odločitev.

Evalvacijo in nadaljevanje zgodbe te generacije ekip prve pomoči v občini Logatec bomo sproti spremljali in poročali o delovanju in dosežkih.

Novim pripadnikom Civilne zaščite želimo veliko pozitivne motivacije.

Damjan BARUT, spec.
Občinska uprava, Štab CZ